Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Ceprotin (human protein C) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - B01AD12

Updated on site: 05-Oct-2017

Ime zdravilaCeprotin
ATC kodaB01AD12
Substancahuman protein C
ProizvajalecBaxter AG

1.IME ZDRAVILA

CEPROTIN 500 i.e. prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Protein C iz človeške plazme, prečiščen z mišjimi monoklonskimi protitelesi. Zdravilo CEPROTIN 500 i.e.* je pripravljeno v obliki praška, ki vsebuje nominalno 500 i.e. humanega proteina C na vialo. Zdravilo, rekonstituirano s 5 ml sterilne vode za injekcije, vsebuje približno 100 i.e./ml humanega proteina C.

Jakost (i.e.) se določa z uporabo metode kromogenega substrata v skladu z mednarodnim standardom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Pomožne snovi z znanim učinkom: natrijev klorid: 44 mg/vialo natrijev citrat. 2H2O: 22 mg/vialo

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

*Ena i.e. (mednarodna enota) proteina C ustreza amidolitično merjeni aktivnosti proteina C v 1 ml normalne plazme.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

Bel ali krem prašek ali krhka trdna snov. Po rekonstituciji je pH raztopine med 6,7 in 7,3, njena osmolalnost pa je enaka ali večja od 240 mosmol/kg.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo CEPROTIN je indicirano za uporabo pri purpuri fulminans in kumarinski kožni nekrozi pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C. Zdravilo CEPROTIN je indicirano tudi za kratkotrajno profilakso pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

če je nujen takojšen kirurški poseg ali invazivna terapija,

pri uvedbi kumarinske terapije,

če sama kumarinska terapija ne zadošča,

če kumarinska terapija ni izvedljiva.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Zdravljenje z zdravilom CEPROTIN moramo začeti pod nadzorom zdravnika z izkušnjami iz nadomestne terapije s faktorji koagulacije ali njihovimi zaviralci, kjer je možno spremljanje aktivnosti proteina C.

Odmerek morate prilagoditi na podlagi laboratorijskih izvidov v vsakem posameznem primeru.

Na začetku morate doseči 100 % aktivnost proteina C in jo potem ohranjati nad 25 % ves čas zdravljenja.

Svetujemo, da bolniku date začetni odmerek od 60 do 80 i.e./kg za določanje deleža in razpolovne dobe zdravila. Priporočljivo je merjenje aktivnosti proteina C z uporabo kromogenih substratov za določanje bolnikove plazemske koncentracije proteina C pred in med zdravljenjem z zdravilom CEPROTIN.

Odmerek določite na podlagi laboratorijskih meritev aktivnosti proteina C. V primeru akutnega trombotičnega dogodka te meritve opravljajte na vsakih 6 ur, dokler stanje bolnika ne bo stabilno, potem pa dvakrat na dan in vedno tik pred naslednjim injiciranjem. Ne pozabite, da je razpolovna doba proteina C lahko močno skrajšana pri določenih kliničnih stanjih, npr. pri akutni trombozi s purpuro fulminans in kožno nekrozo.

Bolniki, zdravljeni v akutni fazi bolezni, imajo lahko precej manjše povečanje aktivnosti proteina C. Velik razpon individualnih odzivov kaže, da morate učinke zdravila CEPROTIN na parametre koagulacije redno preverjati.

Bolnike z ledvično in/ali jetrno okvaro je treba bolj skrbno spremljati. (glejte poglavje 4.4)

Na podlagi omejenih kliničnih izkušenj pri otrocih ter poročil in študij, opravljenih pri 83 bolnikih, so smernice za odmerjanje zdravila pri odraslih bolnikih veljavne tudi za novorojenčke in druge pediatrične bolnike (glejte poglavje 5.1).

V redkih in izjemnih primerih so s subkutano infuzijo 250-350 i.e./kg dosegli terapevtske koncentracije proteina C v plazmi pri bolnikih brez intravenskega dostopa.

V primeru prehoda na stalno profilakso s peroralnimi antikoagulanti lahko prenehate

z nadomeščanjem proteina C šele, ko dosežete stabilen antikoagulantni učinek (glejte poglavje 4.5). Bolj priporočljivo je, da peroralno antikoagulantno zdravljenje začnete z majhnim odmerkom, ki ga postopoma prilagajate, kot da uporabite standardni udarni odmerek.

Pri bolnikih, ki profilaktično prejemajo protein C, so lahko potrebne višje najnižje koncentracije v okoliščinah s povečanim tveganjem za trombozo (npr. okužbe, poškodbe ali kirurški poseg).

Pri bolnikih s kombiniranim hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C in z odpornostjo na aktiviran protein C (APC) so na voljo omejeni klinični podatki v podporo varnosti in učinkovitosti zdravila CEPROTIN.

Zdravilo CEPROTIN dajte bolniku z intravensko injekcijo po rekonstituciji praška za raztopino za injiciranje s sterilno vodo za injekcije.

Zdravilo CEPROTIN injicirajte s hitrostjo največ 2 ml na minuto, razen pri otrocih s telesno maso < 10 kg, pri katerih hitrost injiciranja ne sme preseči 0,2 ml/kg/min.

Kot pri vseh intravenskih zdravilih, ki vsebujejo beljakovine, so možne alergijske preobčutljivostne reakcije. Zaradi možnosti pojava alergijskih simptomov, ki so akutni ali smrtno nevarni, morate zdravilo dati bolniku na mestu, kjer so na voljo sredstva za podporno terapijo.

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, mišje beljakovine ali heparin, razen pri nadzoru smrtno nevarnih trombotičnih zapletov.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Ker ni mogoče izključiti tveganja za pojav alergijske preobčutljivostne reakcije, morate bolniku povedati za zgodnje znake preobčutljivostne reakcije, npr. izpuščaj, generalizirano urtikarijo, stiskanje v prsih, piskanje v pljučih, hipotenzijo in anafilaksijo. Če se pojavijo ti simptomi, mora bolnik obvestiti zdravnika. Svetujemo takojšnjo prekinitev jemanja zdravila.

V primeru šoka upoštevajte veljavne medicinske standarde za zdravljenje šoka.

Izkušenj z zdravljenjem bolnikov z ledvično in/ali jetrno okvaro ni, zato je priporočljivo, da tovrstne bolnike bolj skrbno spremljate.

Med standardne ukrepe za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, sodijo selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih darovanih enot in zbrane plazme na specifične markerje okužbe ter uporaba učinkovitih proizvodnih postopkov za inaktivacijo oz. odstranjevanje virusov. Kljub temu pa pri dajanju zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, ne moremo popolnoma izključiti možnosti za prenos povzročiteljev infekcijskih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Uvedeni ukrepi štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, kakršni so HIV, HBV in HCV, ter proti virusu brez ovojnice HAV, lahko pa so omejene vrednosti proti virusom brez ovojnice, kakršen je parvovirus B19. Okužba s parvovirusom B19 je lahko resna pri nosečih ženskah (okužba ploda) in pri posameznikih z imunsko pomanjkljivostjo ali povečano eritropoezo (npr. hemolitično anemijo).

Pri bolnikih, ki redno ali večkrat prejemajo pripravke s proteinom C, izdelane iz človeške plazme, po potrebi uvedite ustrezno cepljenje (proti hepatitisu A in B).

Močno priporočamo, da vsakič, ko bolniku date zdravilo CEPROTIN, zabeležite ime in številko serije zdravila, da bi se ohranila povezava med bolnikom in serijo zdravila.

Zdravilo CEPROTIN lahko vsebuje heparin v sledovih. Opisali so alergijske reakcije na heparin, ki so lahko povezane s hitrim upadom števila trombocitov (s heparinom inducirana trombocitopenija - [HIT]). Pri bolnikih s heparinsko trombocitopenijo se lahko pojavijo simptomi, kot so arterijska in venska tromboza, diseminirana intravaskularna koagulacija (DIC), purpura, petehije in krvavitev iz prebavil (melena). Če sumite na heparinsko trombocitopenijo, morate takoj določiti število trombocitov in po potrebi ustaviti zdravljenje z zdravilom CEPROTIN. Diagnosticiranje heparinske trombocitopenije oteži dejstvo, da so ti simptomi lahko že prisotni v akutni fazi pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C. Bolniki s heparinsko trombocitopenijo se morajo

v prihodnje izogibati uporabi zdravil, ki vsebujejo heparin.

V sklopu kliničnih izkušenj so opažali več krvavitev. Za te krvavitve je bila lahko odgovorna sočasna antikoagulantna terapija (npr. s heparinom), vendar ni mogoče popolnoma izključiti možnosti, da je uporaba zdravila CEPROTIN dodatno prispevala k tem krvavitvam.

Količina natrija v največjem dnevnem odmerku lahko preseže 200 mg. To morate upoštevati pri bolnikih na dieti z omejeno količino natrija.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Doslej niso znane nobene interakcije tega zdravila z drugimi zdravili.

Pri bolnikih, pri katerih začenjamo zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti iz razreda antagonistov vitamina K (npr. varfarin), lahko nastopi prehodno hiperkoagulabilno stanje, preden postane viden želeni antikoagulantni učinek. Ta prehodni učinek lahko razložimo z dejstvom, da ima protein C, ki je tudi od vitamina K odvisen plazemski protein, krajšo razpolovno dobo od večine proteinov, odvisnih od vitamina K (npr. II, IX in X). Zaradi tega v začetni fazi zdravljenja aktivnost proteina C zavremo hitreje kot aktivnost prokoagulantnih faktorjev. Pri prehodu na peroralne antikoagulante morate torej

nadaljevati z nadomeščanjem proteina C, dokler ne dosežete stabilnega antikoagulantnega učinka. Čeprav se lahko med uvedbo peroralne antikoagulantne terapije pri kateremkoli bolniku pojavi varfarinska kožna nekroza, so še posebej ogroženi posamezniki s kongenitalnim pomanjkanjem proteina C (glejte poglavje 4.2).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Čeprav so zdravilo CEPROTIN že varno uporabljali pri zdravljenju nosečnic s pomanjkanjem proteina C, pa njegove varnosti v času nosečnosti pri ljudeh niso ugotavljali s kontroliranimi kliničnimi preskušanji. Poleg tega niso na voljo nobene informacije o izločanju proteina C v materino mleko, zato morate korist uporabe zdravila CEPROTIN v času nosečnosti ali dojenja pretehtati glede na tveganje za mater in otroka in smete zdravilo uporabljati le, če je nujno potrebno.

Za informacije o okužbi s parvovirusom B19 glejte poglavje 4.4.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

CEPROTIN nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

4.8Neželeni učinki

Kot pri vsakem intravenskem zdravilu so mogoče preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa. Bolnike poučite o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, med katere lahko sodijo angioedem, občutek pečenja ali zbadanja na mestu injiciranja zdravila, mrzlica, pordelost, izpuščaj, generalizirana urtikarija, glavobol, koprivnica, hipotenzija, letargija, slabost, nemir, tahikardija, stiskanje v prsih, mravljinci, bruhanje in piskanje v pljučih. Bolnikom svetujte, naj se v primeru pojava teh simptomov nemudoma posvetujejo s svojim zdravnikom (glejte poglavje 4.4).

Med kliničnimi študijami z zdravilom CEPROTIN so pri 3 od 225 bolnikov, vključenih v te študije, poročali o skupaj 6 neresnih neželenih učinkih (ADR). Zdravilo CEPROTIN so bolnikom dali skupaj 21.988-krat. Porazdelitev s tem povezanih neželenih učinkov je bila naslednja:

Bolezni živčevja omotica

Bolezni kože in podkožja koprivnica, srbenje, izpuščaj

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije pireksija

Preiskave

zvišanje C reaktivnega proteina

Vsak od naštetih neželenih učinkov se je pojavil enkrat. Poročilo o pireksiji in zvišanju C reaktivnega proteina se nanaša na isto osebo.

Ker je izračunana pogostnost neželenih pojavov (na število dajanj zdravila) znašala 0,005%, lahko te neželene učinke po pogostnosti uvrstimo med zelo redke.

V času trženja zdravila so bili sporočeni naslednji neželeni učinki:

Psihiatrične motnje nemir

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora hemotoraks

Bolezni kože in podkožja hiperhidroza

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije reakcija na mestu injiciranja

Preiskave

zvišana telesna temperatura, večja potreba po kateholaminih za vzdrževanje krvnega tlaka (dobeseden izraz: povečana potreba po kateholaminih) tekom zdravljenja.

Pogostnost teh neželenih učinkov ni znana.

Če zdravilo uporabljamo pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, se lahko razvijejo protitelesa, ki zavirajo protein C.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja zdravila CEPROTIN.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: skupina antitrombotikov; oznaka ATC: B01AD12

Protein C je od vitamina K odvisen antikoagulantni glikoprotein, ki nastaja v jetrih. Na površini endotelija ga kompleks trombin/trombomodulin pretvori v aktiviran protein C (APC). APC je serinska proteaza z močnim antikoagulantnim učinkom, še posebej v prisotnosti kofaktorja, proteina S. APC učinkuje tako, da inaktivira aktivirane oblike faktorjev V in VIII, kar vodi do zmanjšanja tvorbe trombina. Za APC so tudi pokazali, da ima profibrinolitične učinke.

Z intravensko uporabo zdravila CEPROTIN dosežemo takojšnje, a začasno povečanje plazemske koncentracije proteina C. Pričakovati je, da bomo z nadomeščanjem proteina C pri bolnikih

s pomanjkanjem proteina C nadzirali ali – pri profilaktični uporabi – preprečili trombotične zaplete.

V analize učinkovitosti zdravila so vključili 12 ciklusov kratkotrajne profilakse pred kirurškim posegom ali invazivno terapijo in 7 ciklusov dolgoročne profilakse.

Formalne klinične študije niso bile opravljene ne pri pediatričnih bolnikih ne pri novorojenčkih

s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, objavljenih pa je bilo več majhnih retrospektivnih in prospektivnih študij, v katerih so raziskovali druga področja klinične uporabe zdravila pri tej populaciji bolnikov. Indikacija je bila preprečevanje in zdravljenje purpure fulminans in trombotične bolezni, v študiji pa je sodelovalo skupaj 14 preiskovancev, starih od 2 dni do vključno celotnega obdobja adolescence.

Med druge izkušnje z uporabo zdravila CEPROTIN sodijo poročila o primerih in klinična študija pri skupaj 69 pediatričnih bolnikih s pridobljenim pomanjkanjem proteina C. Študija je randomizirana, dvojno slepa s placebom kontrolirana študija za ugotavljanje odmerka zdravila za indikacijo pridobljenega pomanjkanja proteina C zaradi meningokokne sepse (IMAG 112). Poročila kažejo, da otroci in dojenčki dobro prenašajo zdravilo CEPROTIN.

Odmerki iz zgornjih študij, v katerih so zajeli 83 bolnikov, kažejo, da smernice za odmerjanje zdravila pri odraslih veljajo tudi za novorojenčke in za druge pediatrične bolnike.

V redkih in izjemnih primerih so s subkutano infuzijo 250-350 i.e./kg dosegli terapevtske koncentracije proteina C v plazmi pri bolnikih brez intravenskega dostopa.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Farmakokinetične podatke so ovrednotili pri 21 asimptomatskih bolnikih s homozigotnim ali dvojnim heterozigotnim pomanjkanjem proteina. Plazemsko aktivnost proteina C so merili s kromogenim testom. Razpolovne dobe pri posameznikih so se gibale od 4,4 do 15,8 ur pri uporabi razdelčnega (t.j. kompartmentalnega) modela in od 4,9 do 14,7 pri uporabi nerazdelčnega. Postopno naraščajoči delež pri posameznikih se je gibal od 0,50 do 1,76 [(i.e./dl)/(i.e./kg)]. Bolniki so se bistveno razlikovali glede starosti, telesne mase in volumna plazme.

Pri bolnikih z akutno trombotično boleznijo sta lahko močno zmanjšana tako postopno povečevanje plazemske koncentracije proteina C kot razpolovna doba.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Protein C v zdravilu CEPROTIN je normalna sestavina človeške plazme in deluje kot endogeni protein C, zato menimo, da niso potrebne eksperimentalne študije tumorogenih ali mutagenih učinkov, še posebej pri heterolognih vrstah.

Testiranje toksičnosti posameznih odmerkov je pokazalo, da celo večkratniki (10-kratnik) priporočenega odmerka za človeka na kg telesne mase nimajo toksičnih učinkov pri glodalcih.

Zdravilo CEPROTIN ni pokazalo nobenih mutagenih učinkov v opravljenem Amesovem testu.

Študije toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih niso bile opravljene, ker so predhodne izkušnje

s pripravki za strjevanje krvi pokazale, da je njihova uporabnost omejena. Zaradi razlike v proteinu C med živalsko vrsto prejemnika in človekom bi neizogibno prišlo do imunskega odziva z nastajanjem protiteles.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Prašek

humani albumin natrijev klorid natrijev citrat. 2H20

Vehikel

sterilna voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

3 leta

Rekonstituirano raztopino morate porabiti takoj.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C). Ne zamrzujte. Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

500 i.e. in 1000 i.e.: CEPROTIN prašek je pakiran v viale iz nevtralnega stekla, bodisi hidrolitičnega tipa I (500 i.e.) ali hidrolitičnega tipa II (1000 i.e.). Vehikel je pakiran v viale iz nevtralnega stekla hidrolitičnega tipa I. Viale z zdravilom in vehiklom so zaprte z zamaški iz butilne gume.

Vsako pakiranje vsebuje tudi:

eno pretočno iglo

eno filtrsko iglo

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Liofilizirano zdravilo CEPROTIN prašek za raztopino za injiciranje rekonstituirajte s priloženim vehiklom (sterilna voda za injekcije) z uporabo sterilne pretočne igle. Vialo nežno obračajte, dokler se ne raztopi ves prašek. Po rekonstituciji je raztopina brezbarvna do rahlo rumenkasta in bistra do rahlo opalescentna in praktično ne vsebuje vidnih delcev.

Raztopino posesajte skozi sterilno filtrsko iglo v sterilno brizgo za enkratno uporabo. Za vsako vialo rekonstituiranega zdravila CEPROTIN morate uporabiti drugo neuporabljeno filtrsko iglo. Raztopino morate zavreči, če so v njej vidni delci.

Rekonstituirano raztopino dajte bolniku takoj, z intravensko injekcijo.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

BAXTER AG

Industriestrasse 67

A-1221 Dunaj,

Avstrija

8.ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/01/190/001

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 16. julija 2001

Datum zadnjega podaljšanja: 16. julija 2006

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

<{DD. mesec LLLL}>

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

1. IME ZDRAVILA

CEPROTIN 1000 i.e. prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Protein C iz človeške plazme, prečiščen z mišjimi monoklonskimi protitelesi. Zdravilo CEPROTIN 1000 i.e.* je pripravljeno v obliki praška, ki vsebuje nominalno 1000 i.e. humanega proteina C na vialo. Zdravilo, rekonstituirano z 10 ml sterilne vode za injekcije, vsebuje približno 100 i.e./ml humanega proteina C.

Jakost (i.e.) se določa z uporabo metode kromogenega substrata v skladu z mednarodnim standardom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Pomožne snovi z znanim učinkom: natrijev klorid: 88 mg/vialo natrijev citrat. 2H2O: 44 mg/vialo

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

*Ena i.e. (mednarodna enota) proteina C ustreza amidolitično merjeni aktivnosti proteina C v 1 ml normalne plazme.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

Prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

Bel ali krem prašek ali krhka trdna snov. Po rekonstituciji je pH raztopine med 6,7 in 7,3, njena osmolalnost pa je enaka ali večja od 240 mosmol/kg.

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo CEPROTIN je indicirano za uporabo pri purpuri fulminans in kumarinski kožni nekrozi pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C. Zdravilo CEPROTIN je indicirano tudi za kratkotrajno profilakso pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

če je nujen takojšen kirurški poseg ali invazivna terapija,

pri uvedbi kumarinske terapije,

če sama kumarinska terapija ne zadošča,

če kumarinska terapija ni izvedljiva.

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Zdravljenje z zdravilom CEPROTIN moramo začeti pod nadzorom zdravnika z izkušnjami iz nadomestne terapije s faktorji koagulacije ali njihovimi zaviralci, kjer je možno spremljanje aktivnosti proteina C.

Odmerek morate prilagoditi na podlagi laboratorijskih izvidov v vsakem posameznem primeru.

Na začetku morate doseči 100 % aktivnost proteina C in jo potem ohranjati nad 25 % ves čas zdravljenja.

Svetujemo, da bolniku date začetni odmerek od 60 do 80 i.e./kg za določanje deleža in razpolovne dobe zdravila. Priporočljivo je merjenje aktivnosti proteina C z uporabo kromogenih substratov za določanje bolnikove plazemske koncentracije proteina C pred in med zdravljenjem z zdravilom CEPROTIN.

Odmerek določite na podlagi laboratorijskih meritev aktivnosti proteina C. V primeru akutnega trombotičnega dogodka te meritve opravljajte na vsakih 6 ur, dokler stanje bolnika ne bo stabilno, potem pa dvakrat na dan in vedno tik pred naslednjim injiciranjem. Ne pozabite, da je razpolovna doba proteina C lahko močno skrajšana pri določenih kliničnih stanjih, npr. pri akutni trombozi s purpuro fulminans in kožno nekrozo.

Bolniki, zdravljeni v akutni fazi bolezni, imajo lahko precej manjše povečanje aktivnosti proteina C. Velik razpon individualnih odzivov kaže, da morate učinke zdravila CEPROTIN na parametre koagulacije redno preverjati.

Bolnike z ledvično in/ali jetrno okvaro je treba bolj skrbno spremljati. (glejte poglavje 4.4)

Na podlagi omejenih kliničnih izkušenj pri otrocih ter poročil in študij, opravljenih pri 83 bolnikih, so smernice za odmerjanje zdravila pri odraslih bolnikih veljavne tudi za novorojenčke in druge pediatrične bolnike (glejte poglavje 5.1).

V redkih in izjemnih primerih so s subkutano infuzijo 250-350 i.e./kg dosegli terapevtske koncentracije proteina C v plazmi pri bolnikih brez intravenskega dostopa.

V primeru prehoda na stalno profilakso s peroralnimi antikoagulanti lahko prenehate

z nadomeščanjem proteina C šele, ko dosežete stabilen antikoagulantni učinek (glejte poglavje 4.5). Boli priporočljivo je, da peroralno antikoagulantno zdravljenje začnete z majhnim odmerkom ki ga postopoma prilagajate, kot da uporabite standardni udarni odmerek.

Pri bolnikih, ki profilaktično prejemajo protein C, so lahko potrebne višje najnižje koncentracije v okoliščinah s povečanim tveganjem za trombozo (npr. okužbe, poškodbe ali kirurški poseg).

Pri bolnikih s kombiniranim hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C in z odpornostjo na aktiviran protein C (APC) so na voljo omejeni klinični podatki v podporo varnosti in učinkovitosti zdravila CEPROTIN.

Zdravilo CEPROTIN dajte bolniku z intravensko injekcijo po rekonstituciji praška za raztopino za injiciranje s sterilno vodo za injekcije.

Zdravilo CEPROTIN injicirajte s hitrostjo največ 2 ml na minuto, razen pri otrocih s telesno maso < 10 kg, pri katerih hitrost injiciranja ne sme preseči 0,2 ml/kg/min.

Kot pri vseh intravenskih zdravilih, ki vsebujejo beljakovine, so možne alergijske preobčutljivostne reakcije. Zaradi možnosti pojava alergijskih simptomov, ki so akutni ali smrtno nevarni, morate zdravilo dati bolniku na mestu, kjer so na voljo sredstva za podporno terapijo.

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, mišje beljakovine ali heparin, razen pri nadzoru smrtno nevarnih trombotičnih zapletov.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Ker ni mogoče izključiti tveganja za pojav alergijske preobčutljivostne reakcije, morate bolniku povedati za zgodnje znake preobčutljivostne reakcije, npr. izpuščaj, generalizirano urtikarijo, stiskanje v prsih, piskanje v pljučih, hipotenzijo in anafilaksijo. Če se pojavijo ti simptomi, mora bolnik obvestiti zdravnika. Svetujemo takojšnjo prekinitev jemanja zdravila. V primeru šoka upoštevajte veljavne medicinske standarde za zdravljenje šoka.

Izkušenj z zdravljenjem bolnikov z ledvično in/ali jetrno okvaro ni, zato je priporočljivo, da tovrstne bolnike bolj skrbno spremljate.

Med standardne ukrepe za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, sodijo selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih darovanih enot in zbrane plazme na specifične markerje okužbe ter uporaba učinkovitih proizvodnih postopkov za inaktivacijo oz. odstranjevanje virusov. Kljub temu pa pri dajanju zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, ne moremo popolnoma izključiti možnosti za prenos povzročiteljev infekcijskih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Uvedeni ukrepi štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, kakršni so HIV, HBV in HCV, ter proti virusu brez ovojnice HAV, lahko pa so omejene vrednosti proti virusom brez ovojnice, kakršen je parvovirus B19. Okužba s parvovirusom B19 je lahko resna pri nosečih ženskah (okužba ploda) in pri posameznikih z imunsko pomanjkljivostjo ali povečano eritropoezo (npr. hemolitično anemijo).

Pri bolnikih, ki redno ali večkrat prejemajo pripravke s proteinom C, izdelane iz človeške plazme, po potrebi uvedite ustrezno cepljenje (proti hepatitisu A in B).

Močno priporočamo, da vsakič, ko bolniku date zdravilo CEPROTIN, zabeležite ime in številko serije zdravila, da bi se ohranila povezava med bolnikom in serijo zdravila.

Zdravilo CEPROTIN lahko vsebuje heparin v sledovih. Opisali so alergijske reakcije na heparin, ki so lahko povezane s hitrim upadom števila trombocitov (s heparinom inducirana trombocitopenija, [HIT]). Pri bolnikih s heparinsko trombocitopenijo se lahko pojavijo simptomi, kot so arterijska in venska tromboza, diseminirana intravaskularna koagulacija (DIC), purpura, petehije in krvavitev iz prebavil (melena). Če sumite na heparinsko trombocitopenijo, morate takoj določiti število trombocitov in po potrebi ustaviti zdravljenje z zdravilom CEPROTIN. Diagnosticiranje heparinske trombocitopenije oteži dejstvo, da so ti simptomi lahko že prisotni v akutni fazi pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C. Bolniki s heparinsko trombocitopenijo se morajo

v prihodnje izogibati uporabi zdravil, ki vsebujejo heparin.

V sklopu kliničnih izkušenj so opažali več krvavitev. Za te krvavitve je bila lahko odgovorna sočasna antikoagulantna terapija (npr. s heparinom), vendar ni mogoče popolnoma izključiti možnosti, da je uporaba zdravila CEPROTIN dodatno prispevala k tem krvavitvam.

Količina natrija v največjem dnevnem odmerku lahko preseže 200 mg. To morate upoštevati pri bolnikih na dieti z omejeno količino natrija.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Doslej niso znane nobene interakcije tega zdravila z drugimi zdravili.

Pri bolnikih, pri katerih začenjamo zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti iz razreda antagonistov vitamina K (npr. varfarin), lahko nastopi prehodno hiperkoagulabilno stanje, preden postane viden želeni antikoagulantni učinek. Ta prehodni učinek lahko razložimo z dejstvom, da ima protein C, ki je tudi od vitamina K odvisen plazemski protein, krajšo razpolovno dobo od večine proteinov, odvisnih od vitamina K (npr. II, IX in X). Zaradi tega v začetni fazi zdravljenja aktivnost proteina C zavremo hitreje kot aktivnosti prokoagulantnih faktorjev. Pri prehodu na peroralne antikoagulante morate torej nadaljevati z nadomeščanjem proteina C, dokler ne dosežete stabilnega antikoagulantnega učinka.

Čeprav se lahko med uvedbo peroralne antikoagulantne terapije pri kateremkoli bolniku pojavi varfarinska kožna nekroza, so še posebej ogroženi posamezniki s kongenitalnim pomanjkanjem proteina C (glejte poglavje 4.2).

4.6 Plodnost, nosečnost in dojenje

Čeprav so zdravilo CEPROTIN že varno uporabljali pri zdravljenju nosečnic s pomanjkanjem proteina C, pa njegove varnosti v času nosečnosti pri ljudeh niso ugotavljali s kontroliranimi kliničnimi preskušanji Poleg tega niso na voljo nobene informacije o izločanju proteina C v materino mleko, zato morate korist uporabe zdravila CEPROTIN v času nosečnosti ali dojenja pretehtati glede na tveganje za mater in otroka in smete zdravilo uporabljati le, če je nujno potrebno.

Za informacije o okužbi s parvovirusom B19 glejte poglavje 4.4.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

CEPROTIN nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

4.8 Neželeni učinki

Kot pri vsakem intravenskem zdravilu so mogoče preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa. Bolnike poučite o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, med katere lahko sodijo angioedem, občutek pečenja ali zbadanja na mestu injiciranja zdravila, mrzlica, pordelost, izpuščaj, generalizirana urtikarija, glavobol, koprivnica, hipotenzija, letargija, slabost, nemir, tahikardija, stiskanje v prsih, mravljinci, bruhanje in piskanje v pljučih. Bolnikom svetujte, naj se v primeru pojava teh simptomov nemudoma posvetujejo s svojim zdravnikom (glejte poglavje 4.4).

Med kliničnimi študijami z zdravilom CEPROTIN so pri 3 od 225 bolnikov, vključenih v te študije, poročali o skupaj 6 neresnih neželenih učinkih (ADR). Zdravilo CEPROTIN so bolnikom dali skupaj 21.988-krat. Porazdelitev s tem povezanih neželenih učinkov je bila naslednja:

Bolezni živčevja omotica

Bolezni kože in podkožja koprivnica, srbenje, izpuščaj

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije pireksija

Preiskave

zvišanje C reaktivnega proteina

Vsak od naštetih neželenih učinkov se je pojavil enkrat. Poročilo o pireksiji in zvišanju C reaktivnega proteina se nanaša na isto osebo.

Ker je izračunana pogostnost neželenih pojavov (na število dajanj zdravila) znašala 0,005%, lahko te neželene učinke po pogostnosti uvrstimo med zelo redke.

V času trženja zdravila so bili sporočeni naslednji neželeni učinki:

Psihiatrične motnje nemir

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora hemotoraks

Bolezni kože in podkožja hiperhidroza

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije reakcija na mestu injiciranja

Preiskave

zvišana telesna temperatura, večja potreba po kateholaminih za vzdrževanje krvnega tlaka (dobeseden izraz: povečana potreba po kateholaminih) tekom zdravljenja.

Pogostnost teh neželenih učinkov ni znana.

Če zdravilo uporabljamo pri bolnikih s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, se lahko razvijejo protitelesa, ki zavirajo protein C.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9 Preveliko odmerjanje

Ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja zdravila CEPROTIN.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: skupina antitrombotikov; oznaka ATC: B01AD12

Protein C je od vitamina K odvisen antikoagulantni glikoprotein, ki nastaja v jetrih. Na površini endotelija ga kompleks trombin/trombomodulin pretvori v aktiviran protein C (APC). APC je serinska proteaza z močnim antikoagulantnim učinkom, še posebej v prisotnosti kofaktorja, proteina S. APC učinkuje tako, da inaktivira aktivirane oblike faktorjev V in VIII, kar vodi do zmanjšanja tvorbe trombina. Za APC so tudi pokazali, da ima profibrinolitične učinke.

Z intravensko uporabo zdravila CEPROTIN dosežemo takojšnje, a začasno povečanje plazemske koncentracije proteina C. Pričakovati je, da bomo z nadomeščanjem proteina C pri bolnikih

s pomanjkanjem proteina C lahko nadzirali ali – pri profilaktični uporabi – preprečili trombotične zaplete.

V analize učinkovitosti zdravila so vključili 12 ciklusov kratkotrajne profilakse pred kirurškim posegom ali invazivno terapijo in 7 ciklusov dolgoročne profilakse.

Formalne klinične študije niso bile opravljene ne pri pediatričnih bolnikih ne pri novorojenčkih

s hudim kongenitalnim pomanjkanjem proteina C, objavljenih pa je bilo več majhnih retrospektivnih in prospektivnih študij, v katerih so raziskovali druga področja klinične uporabe zdravila pri tej populaciji bolnikov. Indikacija je bila preprečevanje in zdravljenje purpure fulminans in trombotične bolezni, v študiji pa je sodelovalo skupaj 14 preiskovancev, starih od 2 dni do vključno celotnega obdobja adolescence.

Med druge izkušnje z uporabo zdravila CEPROTIN sodijo poročila o primerih in klinična študija pri skupaj 69 pediatričnih bolnikih s pridobljenim pomanjkanjem proteina C. Študija je randomizirana, dvojno slepa s placebom kontrolirana študija za ugotavljanje odmerka zdravila za indikacijo pridobljenega pomanjkanja proteina C zaradi meningokokne sepse (IMAG 112). Poročila kažejo, da otroci in dojenčki dobro prenašajo zdravilo CEPROTIN.

Odmerki iz zgornjih študij, v katerih so zajeli 83 bolnikov, kažejo, da smernice za odmerjanje zdravila pri odraslih veljajo tudi za novorojenčke in za druge pediatrične bolnike.

V redkih in izjemnih primerih so s subkutano infuzijo 250-350 i.e./kg dosegli terapevtske koncentracije proteina C v plazmi pri bolnikih brez intravenskega dostopa.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Farmakokinetične podatke so ovrednotili pri 21 asimptomatskih bolnikih s homozigotnim ali dvojnim heterozigotnim pomanjkanjem proteina. Plazemsko aktivnost proteina C so merili s kromogenim testom. Razpolovne dobe pri posameznikih so se gibale od 4,4 do 15,8 ur pri uporabi razdelčnega (t.j. kompartmentalnega) modela in od 4,9 do 14,7 pri uporabi nerazdelčnega. Postopno naraščajoči delež pri posameznikih se je gibal od 0,50 do 1,76 [(i.e./dl)/(i.e./kg)]. Bolniki so se bistveno razlikovali glede starosti, telesne mase in volumna plazme.

Pri bolnikih z akutno trombotično boleznijo sta lahko močno zmanjšana tako postopno povečevanje plazemske koncentracije proteina C kot razpolovna doba.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Protein C v zdravilu CEPROTIN je normalna sestavina človeške plazme in deluje kot endogeni protein C, zato menimo, da niso potrebne eksperimentalne študije tumorogenih ali mutagenih učinkov, še posebej pri heterolognih vrstah.

Testiranje toksičnosti posameznih odmerkov je pokazalo, da celo večkratniki (10-kratnik) priporočenega odmerka za človeka na kg telesne mase nimajo toksičnih učinkov pri glodalcih.

Zdravilo CEPROTIN ni pokazalo nobenih mutagenih učinkov v opravljenem Amesovem testu.

Študije toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih niso bile opravljene, ker so predhodne izkušnje

s pripravki za strjevanje krvi pokazale, da je njihova uporabnost omejena. Zaradi razlike v proteinu C med živalsko vrsto prejemnika in človekom bi neizogibno prišlo do imunskega odziva z nastajanjem protiteles.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

Prašek

humani albumin natrijev klorid natrijev citrat. 2H20

Vehikel

sterilna voda za injekcije

6.2 Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3 Rok uporabnosti

3 leta

Rekonstituirano raztopino morate porabiti takoj.

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C). Ne zamrzujte. Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

500 i.e. in 1000 i.e.: CEPROTIN prašek je pakiran v viale iz nevtralnega stekla, bodisi hidrolitičnega tipa I (500 i.e.) ali hidrolitičnega tipa II (1000 i.e.). Vehikel je pakiran v viale iz nevtralnega stekla hidrolitičnega tipa I. Viale z zdravilom in vehiklom so zaprte z zamaški iz butilne gume.

Vsako pakiranje vsebuje tudi:

eno pretočno iglo

eno filtrsko iglo

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Liofilizirano zdravilo CEPROTIN prašek za raztopino za injiciranje rekonstituirajte s priloženim vehiklom (sterilna voda za injekcije) z uporabo sterilne pretočne igle. Vialo nežno obračajte, dokler se ne raztopi ves prašek. Po rekonstituciji je raztopina brezbarvna do rahlo rumenkasta in bistra do rahlo opalescentna in praktično ne vsebuje vidnih delcev.

Raztopino posesajte skozi sterilno filtrsko iglo v sterilno brizgo za enkratno uporabo. Za vsako vialo rekonstituiranega zdravila CEPROTIN morate uporabiti drugo neuporabljeno filtrsko iglo. Raztopino morate zavreči, če so v njej vidni delci.

Rekonstituirano raztopino dajte bolniku takoj, z intravensko injekcijo.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

BAXTER AG

Industriestrasse 67

A-1221 Dunaj,

Avstrija

8. ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/01/190/002

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 16. julija 2001

Datum zadnjega podaljšanja: 16. julija 2006

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

<{DD. mesec LLLL}>

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept