Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Flebogamma DIF (Flebogammadif) (human normal immunoglobulin) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - J06BA02

Updated on site: 07-Oct-2017

Ime zdravilaFlebogamma DIF (Flebogammadif)
ATC kodaJ06BA02
Substancahuman normal immunoglobulin
ProizvajalecInstituto Grifols S.A.
66,6 %
28,5 %
2,7 %
2,2 %

1.IME ZDRAVILA

Flebogamma DIF 50 mg/ml raztopina za infundiranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Humani polispecifični imunoglobulin (i.v. Ig)

En ml vsebuje:

Humani polispecifični imunoglobulin………..50 mg (čistost vsaj 97 % IgG)

Ena 10-mililitrska viala vsebuje: 0,5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 50-mililitrska viala vsebuje: 2,5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 100-mililitrska viala vsebuje: 5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 200-mililitrska viala vsebuje: 10 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 400-mililitrska viala vsebuje: 20 g humanega polispecifičnega imunoglobulina

Odstotki podrazredov IgG (približne vrednosti):

IgG1

IgG2

IgG3

IgG4

Največja vsebnost IgA je 50 mikrogramov/ml.

Izdelano iz humane plazme.

Pomožna snov z znanim učinkom:

En ml vsebuje 50 mg D-sorbitola.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za infundiranje.

Raztopina je bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna ali bledo rumena.

Zdravilo Flebogamma DIF je izotonično. Njegova osmolalnost je od 240 do 370 mOsm/kg.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Nadomestno zdravljenje pri odraslih, otrocih in mladostnikih (2–18 let) pri:

-Sindromih primarne imunske pomanjkljivosti z zmanjšano tvorbo protiteles (glejte poglavje 4.4).

-Hipogamaglobulinemiji in ponavljajočih se bakterijskih okužbah pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, pri katerih je bila profilaksa z antibiotiki neuspešna.

-Hipogamaglobulinemiji in ponavljajočih se bakterijskih okužbah pri bolnikih z multiplim mielomom v stabilni fazi, ki se niso odzvali na cepljenje proti pnevmokokom.

-Hipogamaglobulinemiji pri bolnikih po alogenski transplantaciji hematopoetskih matičnih celic

(HSCT - allogenic haematopoietic stem cell transplantation).

-Kongenitalnemu AIDS-u s ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami.

Imunomodulacija pri odraslih, otrocih in mladostnikih (2–18 let) pri:

-Primarni imunski trombocitopeniji (ITP) pri bolnikih z velikim tveganjem za krvavitve ali pred kirurškim posegom za korekcijo števila trombocitov.

-Guillain-Barréjevem sindromu.

-Kawasakijevem sindromu.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Nadomestno zdravljenje mora začeti in nadzorovati zdravnik, ki ima ustrezne izkušnje pri zdravljenju imunske pomanjkljivosti.

Odmerjanje

Odmerek in režim odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Pri nadomestnem zdravljenju bo odmerek treba prilagoditi posameznemu bolniku na podlagi farmakokinetičnega in kliničnega odziva. Naslednji režimi odmerjanja so dani kot smernice.

Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti

Z režimom odmerjanja morate doseči najnižjo raven IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 5–6 g/l. Ravnovesje dosežete po treh do šestih mesecih po začetku zdravljenja. Priporočljiv začetni odmerek je 0,4–0,8 g/kg (enkraten odmerek), kateremu naj sledi najmanj 0,2 g/kg, ki se daje vsake tri do štiri tedne.

Odmerek, s katerim dosežete najnižjo raven 5–6 g/l, je reda velikosti 0,2–0,8 g/kg/mesec. Presledek med odmerki v stanju dinamičnega ravnovesja je od 3–4 tedne.

Glede na incidenco okužb je treba meriti in oceniti najmanjše ravni zdravila. Da bi zmanjšali pogostnost okužb, bo morda potrebno povečati odmerek, da bi dosegli višje ravni.

Hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, pri katerih je bila profilaksa z antibiotiki neuspešna; hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih z multiplim mielomom v stabilni fazi, ki se niso odzvali na cepljenje proti pnevmokokom; kongenitalni AIDS s ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami.

Priporočljiv odmerek je 0,2–0,4 g/kg na vsake tri do štiri tedne.

Hipogamaglobulinemija pri bolnikih po alogenski transplantaciji hematopoetskih matičnih celic

Priporočljiv odmerek je 0,2–0,4 g/kg vsake tri do štiri tedne. Najnižje ravni je treba vzdrževati nad 5 g/l.

Primarna imunska trombocitopenija

Na voljo sta dva alternativna režima zdravljenja:

odmerek 0,8–1 g/kg prvi dan; ta odmerek lahko ponovite enkrat v roku 3 dni,

odmerek 0,4 g/kg na dan, dva do pet dni.

Zdravljenje lahko ponovite, če pride do ponovitve bolezni.

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/dan več kot 5 dni.

Kawasakijev sindrom

Odmerek 1,6–2,0 g/kg dajajte, razdeljenega v več manjših odmerkov, v obdobju dveh do petih dni ali pa kot enojni odmerek 2,0 g/kg. Bolnike morate sočasno zdraviti z acetilsalicilno kislino.

Priporočljivi odmerki so povzeti v naslednji preglednici:

Indikacija

Odmerek

Pogostnost injiciranja

Nadomestno zdravljenje pri primarni imunski

- začetni

 

pomanjkljivosti

odmerek:

 

 

0,4–0,8 g/kg

 

 

- nato:

vsake 3–4 tedne za doseganje

 

0,2–0,8 g/kg

najnižje ravni IgG vsaj 5–6 g/l

Nadomestno zdravljenje pri sekundarni

0,2–0,4 g/kg

vsake 3–4 tedne za doseganje

imunski pomanjkljivosti

 

najnižje ravni IgG vsaj 5–6 g/l

Kongenitalni AIDS

0,2–0,4 g/kg

na vsake 3–4 tedne

Hipogamaglobulinemija (< 4 g/l) pri bolnikih

0,2–0,4 g/kg

na vsake 3–4 tedne za doseganje

po alogenski transplantaciji hematopoetskih

 

najnižje ravni IgG nad 5 g/l

matičnih celic

 

 

Imunomodulacija:

 

 

Primarna imunska trombocitopenija

0,8–1 g/kg

1. dan, ponovitev je možna enkrat v

 

ali

roku 3 dni

 

0,4 g/kg/d

za 2–5 dni

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/d

za 5 dni

Kawasakijev sindrom

1,6–2 g/kg

razdeljeno na več odmerkov v

 

ali

obdobju 2–5 dni, ob sočasnem

 

 

zdravljenju z acetilsalicilno kislino

 

2 g/kg

v enem odmerku, ob sočasnem

 

 

zdravljenju z acetilsalicilno kislino

 

 

 

Pediatrična populacija

Zdravilo Flebogamma DIF 50 mg/ml je kontraindicirano pri otrocih, starih od 0 do 2 leti (glejte poglavje 4.3).

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (2–18 let) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih, saj se za posamezno indikacijo določa glede na telesno maso in se prilagaja glede na klinični izid zgoraj omenjenih stanj.

Način uporabe

Za intravensko uporabo.

Zdravilo Flebogamma DIF 50 mg/ml infundirajte intravensko z začetno hitrostjo 0,01–0,02 ml/kg/min prvih trideset minut. Če bolnik zdravilo dobro prenaša (glejte poglavje 4.4), lahko hitrost postopoma povečate do maksimalno 0,1 ml/kg/min.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 (glejte poglavje 4.4).

Preobčutljivost na humane imunoglobuline, zlasti pri bolnikih s protitelesi proti IgA.

Intoleranca za fruktozo (glejte poglavje 4.4).

Pri dojenčkih in majhnih otrocih (starih od 0–2 leti) morda še ni bila postavljena diagnoza dedne intolerance za fruktozo (HFI - hereditary fructose intolerance), ki je lahko smrtna, zato ne smejo prejemati tega zdravila.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Sorbitol

En ml tega zdravila vsebuje 50 mg sorbitola. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila.

Pri osebah s HFI, starejših od 2 let, se razvije spontana averzija za hrano, ki vsebuje fruktozo, lahko tudi v kombinaciji z nastankom simptomov (bruhanje, prebavne motnje, apatija, zaostajanje v višini in telesni masi). Zato je treba za vsakega bolnika pred uporabo zdravila

Flebogamma DIF vzeti natančno anamnezo simptomov HFI.

Če se zdravilo uporabi nenamerno in obstaja sum na intoleranco za fruktozo, je treba infundiranje takoj prekiniti, doseči normalno glikemijo in z intenzivno nego stabilizirati delovanje organov.

Motenj pri določanju ravni glukoze v krvi ni pričakovati.

S hitrostjo infundiranja so lahko povezani določeni resni neželeni učinki na zdravilo. Priporočene hitrosti infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, se morate natančno držati. Med obdobjem infundiranja morate bolnike natančno nadzorovati in skrbno opazovati, da lahko ugotovite, če se bo pojavil kakšen simptom.

Določeni neželeni učinki se lahko pojavijo pogosteje:

-v primeru velike hitrosti infundiranja,

-pri bolnikih, ki humani polispecifični imunoglobulin prejemajo prvič ali v redkih primerih, ko bolniki zamenjajo zdravilo s humanim polispecifičnim imunoglobulinom ter ko je od predhodnega infundiranja preteklo veliko časa.

Morebitnim zapletom se pogosto lahko izognete tako, da zagotovite:

-da bolniki niso občutljivi za humani polispecifični imunoglobulin, in sicer tako, da zdravilo prvikrat infundirate počasi (z začetno hitrostjo 0,01–0,02 ml/kg/min),

-skrbno spremljanje bolnikov ves čas trajanja infuzije, da bi ugotovili morebitne simptome.

Zlasti pa morate bolnike, ki humani polispecifični imunoglobulin prejemajo prvič, bolnike, pri katerih opravljate prehod z drugega zdravila i.v. Ig, ali pa bolnike, pri katerih je od predhodnega infundiranja preteklo veliko časa, med prvim infundiranjem in še eno uro po prvem infundiranju nadzorovati, da bi ugotovili znake morebitnih neželenih učinkov. Vse ostale bolnike pa nadzorujte vsaj še 20 minut po infundiranju.

Če se pojavi neželeni učinek, je treba zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje ustaviti. Potrebno zdravljenje je odvisno od narave in resnosti neželenih učinkov.

Če se pojavi šok, ga je treba zdraviti po standardnih metodah zdravljenja šoka.

Pri vseh bolnikih je za uporabo i.v. Ig potrebna:

-ustrezna hidracija pred začetkom infundiranja i.v. Ig

-spremljanje količine izločenega urina

-spremljanje ravni kreatinina v serumu

-izogibanje sočasni uporabi diuretikov zanke.

Preobčutljivost

Prave preobčutljivostne reakcije so redke. Lahko se pojavijo pri bolnikih s protitelesi proti IgA.

I.v. Ig ni indiciran pri bolnikih s selektivno pomanjkljivostjo IgA, kjer je edini zadržek pomanjkljivost IgA.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulin sproži padec krvnega tlaka z anafilaktično reakcijo, celo pri bolnikih, ki so prenašali predhodno zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

Trombembolija

Obstajajo klinični dokazi, da je uporaba i.v. Ig povezana s trombemboličnimi dogodki, kot so miokardni infarkt, cerebralni vaskularni insult (vključno z možgansko kapjo), pljučna embolija in globoka venska tromboza, za katere domnevajo, da so povezani z relativnim povečanjem viskoznosti krvi zaradi dovajanja velike količine imunoglobulina pri bolnikih s tveganjem. Bodite pozorni, ko i.v. Ig predpisujete in infundirate bolnikom s čezmerno telesno maso in bolnikom, pri katerih obstajajo dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so visoka starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in

žilna obolenja ali trombotične epizode v anamnezi, bolniki s pridobljenimi ali prirojenimi trombofilnimi motnjami, bolniki z dolgo dobo imobilizacije, bolnikih z resno hipovolemijo in bolniki z boleznimi, ki povečujejo viskoznost krvi).

Pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za trombembolične neželene učinke, je treba zdravila z i.v. Ig dajati pri najmanjši hitrosti infundiranja in v najmanjšem možnem odmerku.

Akutna ledvična odpoved

Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z i.v. Ig, so poročali o primerih akutne odpovedi ledvic. V večini primerov so ugotovili dejavnike tveganja, kot so obstoječa ledvična insuficienca, sladkorna bolezen, hipovolemija, čezmerna telesna masa, sočasno zdravljenje z nefrotoksičnimi zdravili ali starost nad

65 let.

V primeru ledvične okvare je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z i.v. Ig. Čeprav so poročali, da sta zmanjšano delovanje ledvic in akutna odpoved ledvic povezana z uporabo številnih zdravil z i.v. Ig z dovoljenjem za promet, ki vsebujejo različne pomožne snovi, kot so saharoza, glukoza in maltoza, so zdravila s saharozo kot stabilizatorjem odgovorna za nesorazmerno velik delež celotnega števila poročil. Pri bolnikih s tveganjem premislite o uporabi zdravil z i.v. Ig, ki ne vsebujejo teh pomožnih snovi. Zdravilo Flebogamma DIF ne vsebuje saharoze, maltoze ali glukoze.

Bolnikom s tveganjem za akutno odpoved ledvic infundirajte zdravilo i.v. Ig z minimalno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.

Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS)

V povezavi z zdravljenjem z zdravili z i.v. Ig so opisali pojav sindroma aseptičnega meningitisa.

V kolikor se zdravljenje z i.v. Ig prekine, po več dneh pride do remisije AMS brez posledic. Sindrom ponavadi nastopi v več urah do 2 dneh po zdravljenju z zdravili z i.v. Ig. Študije likvorja so pogosto pozitivne s pleocitozo do več tisoč celic na mm3, zlasti iz granulocitne linije, in zvišanimi ravnmi beljakovin do več sto mg/dl. AMS se lahko pojavi pogosteje v povezavi z velikimi odmerki (2 g/kg) zdravil z i.v. Ig.

Hemolitična anemija

Zdravila z i.v. Ig lahko vsebujejo protitelesa krvne skupine, ki lahko delujejo kot hemolizini in sprožijo vezavo imunoglobulinov na eritrocite in vivo, kar povzroči pozitivno neposredno antiglobulinsko reakcijo (Coombov test) in redko hemolizo. Hemolitična anemija se lahko pojavi po zdravljenju z zdravili z i.v. Ig zaradi okrepljene sekvestracije eritrocitov, zato je treba pri bolnikih, ki prejemajo zdravila z i.v. Ig, spremljati klinične znake in simptome hemolize. (Glejte poglavje 4.8.)

Vpliv na serološke preiskave

Po injiciranju imunoglobulina lahko začasni porast različnih pasivno prenesenih protiteles v krvi bolnika povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.

Pasivno prenašanje protiteles proti antigenom eritrocitov, npr. A, B in D, lahko izzove motnje pri nekaterih seroloških preiskavah za protitelesa proti eritrocitom, na primer na direktni antiglobulinski test (DAT, direktni Coombov test).

Prenosljivi povzročitelji bolezni

Standardni ukrepi za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, ki so bila pripravljena iz človeške krvi ali plazme so med drugim izbor darovalcev, presejanje posameznih enot darovane krvi in združene plazme na specifične označevalce okužbe in vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo/odstranitev virusov. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, ki so pripravljena iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužb. To velja tudi za neznane ali nove viruse in druge patogene.

Ti ukrepi so učinkoviti pri virusih z ovojnico kot so HIV, HBV ter HCV in pri virusih brez ovojnice HAV in parvovirusu B19.

Obstajajo pomirjujoče klinične izkušnje, ki kažejo, da se hepatitis A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini, prav tako domnevajo, da vsebnost protiteles v veliki meri prispeva k varnosti pred virusi.

Zelo priporočljivo je, da vsakič, ko bolniku daste zdravilo Flebogamma DIF, zabeležite ime in serijsko številko zdravila, da tako ohranite sledljivost med bolnikom in serijo zdravila.

Pediatrična populacija

Kadar dajemo zdravilo Flebogamma DIF pediatričnim bolnikom, je priporočljivo spremljati bolnikove vitalne znake.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Živa oslabljena virusna cepiva

Uporaba imunoglobulina lahko za najmanj 6 tednov pa vse do 3 mesecev zmanjša učinkovitost cepiv z živim oslabljenim virusom, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden bolnika cepite z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko zmanjšanje učinkovitosti traja tudi do 1 leta. Zato se mora pri bolnikih, ki bodo prejeli cepivo proti ošpicam, preveriti prisotnost protiteles.

Pediatrična populacija

Pričakovati je, da se bodo iste interakcije, ki so omenjene pri odraslih, pojavile tudi pri pediatrični populaciji.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih varnosti uporabe tega zdravila med nosečnostjo niso ugotavljali in ga je zato treba pri nosečnicah in doječih materah uporabljati previdno. Dokazano je bilo, da zdravila z i.v. Ig prehajajo skozi posteljico, in sicer do tega pojava izraziteje prihaja v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z imunoglobulini ne kažejo škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali plod ter novorojenca.

Dojenje

Imunoglobulini se izločajo v materino mleko in lahko prispevajo k zaščiti novorojenca pred bolezenskimi povzročitelji, ki vstopajo preko sluznic.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini ne kažejo na vpliv na sposobnost razmnoževanja.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji lahko vplivajo neželeni učinki, povezani z zdravilom Flebogamma DIF, kot je omotica. Bolniki, ki imajo med zdravljenjem neželene učinke, naj počakajo, da minejo, preden spet vozijo ali upravljajo s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki kot so mrzlica, glavobol, omotica, povišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak ter zmerna bolečina v ledvenem delu hrbta.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulini povzročijo nenaden padec krvnega tlaka, v posameznih primerih pa anafilaktični šok, četudi bolnik pri predhodni uporabi ni kazal znakov preobčutljivosti.

Pri uporabi humanega polispecifičnega imunoglobulina so opažali primere reverzibilnega aseptičnega meningitisa in redke primere prehodnih kožnih reakcij. Pri bolnikih, zlasti tistih s krvnimi skupinami A, B in AB, so opažali reverzibilne hemolitične reakcije. V redkih primerih se lahko po zdravljenju z visokim odmerkom zdravila z i.v. Ig pojavi hemolitična anemija (glejte tudi poglavje 4.4), pri kateri je potrebna transfuzija.

Opažali so povišanje ravni kreatinina v serumu in/ali akutno odpoved ledvic.

Zelo redko: trombembolični dogodki, kot so miokardni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza.

Za varnost pri prenosljivih povzročiteljih bolezni glejte poglavje 4.4.

Povzetek neželenih učinkov v obliki preglednice

Spodnja preglednica temelji na podatkovni bazi MedDRA glede na organske sisteme (SOC in raven priporočenih izrazov).

Pogostnost neželenih učinkov je določena z naslednjimi merili:

-zelo pogosti (>1/10)

-pogosti (>1/100 do <1/10)

-občasni (>1/1.000 do <1/100)

-redki (>1/10.000 do <1/1.000)

-zelo redki (<1/10.000)

-neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost neželenih učinkov v kliničnih študijah z zdravilom Flebogamma DIF 50 mg/ml

Organski sistem po MedDRA

Neželeni učinek

Pogostnost

(SOC)

 

 

 

 

 

Bolezni živčevja

glavobol

pogosti

 

omotica

občasni

Žilne bolezni

hipotenzija, hipertenzija, diastolična

občasni

 

hipertenzija, fluktuacije krvnega tlaka

 

Bolezni dihal, prsnega koša in

bronhitis, kašelj, sopenje

občasni

mediastinalnega prostora

 

 

Bolezni prebavil

driska, navzea, bruhanje, bolečina v

občasni

 

trebuhu, bolečina zgornjega dela

 

 

trebuha

 

Bolezni kože in podkožja

urtikarija, srbeč izpuščaj, kontaktni

občasni

 

dermatitis

 

Bolezni mišično-skeletnega

bolečine v hrbtu, artralgija, mialgija,

občasni

sistema in vezivnega tkiva

krči v mišicah

 

Splošne težave in spremembe

pireksija, reakcije na mestu injiciranja

pogosti

na mestu aplikacije

okorelost, astenija, bolečina, vnetje na

občasni

 

mestu infundiranja, edem na mestu

 

 

injiciranja, bolečina na mestu

 

 

injiciranja, pruritus na mestu injiciranja,

 

 

oteklina na mestu injiciranja, premik

 

 

vsadka

 

Preiskave

pozitivni Coombsov test, znižanje

občasni

 

sistoličnega krvnega tlaka, zvišanje

 

 

sistoličnega krvnega tlaka, zvišana

 

 

telesna temperatura

 

 

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov

 

 

Neželeni učinki zdravila, o katerih so najpogosteje poročali po odobritvi obeh koncentracij zdravila, so bili bolečina v prsih, napadi rdečice, zvišanje in znižanje krvnega tlaka, splošno slabo počutje, dispneja, navzea, bruhanje, zvišana telesna temperatura, bolečina v hrbtu, glavobol in mrzlica.

Pediatrična populacija

Ovrednotili so rezultate varnosti pri 29 pediatričnih bolnikih (starih ≤ 17 let), ki so sodelovali v študijah PID. Ugotovili so, da je bil delež glavobola, zvišane telesne temperature, tahikardije in hipotenzije pri otrocih večji kot pri odraslih. Ocenjevanje vitalnih znakov v kliničnih preskušanjih pediatrične populacije ni pokazalo nikakršnega vzorca klinično pomembnih sprememb.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Preveliko odmerjanje lahko vodi do prevelike količine tekočine in hiperviskoznosti, še posebej pri bolnikih s povečanim tveganjem, vključno s starejšimi bolniki in bolniki z ledvičnimi okvarami.

Pediatrična populacija

Informacij o prevelikem odmerjanju zdravila Flebogamma DIF pri otrocih ni. Vendar pa lahko tako kot pri odraslih preveliko odmerjanje povzroči tekočinsko preobremenitev in hiperviskoznost, kot pri vseh intravensko danih imunoglobulinih.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: imunski serumi in imunoglobulini: humani polispecifični imunoglobulini za intravaskularno uporabo; oznaka ATC: J06BA02.

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje predvsem imunoglobulin G (IgG) s širokim spektrom protiteles proti povzročiteljem okužb.

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje protitelesa IgG, ki so prisotna v normalni populaciji.

Običajno ga pripravijo iz združene plazme najmanj 1.000 darovalcev. Porazdelitev podrazredov imunoglobulina G je izjemno podobna tisti pri naravni človeški plazmi.

Primerno odmerjanje tega zdravila lahko poviša nenormalno nizke ravni imunoglobulina G na normalne vrednosti.

Mehanizem delovanja pri indikacijah, ki niso del nadomestnega zdravljenja, ni v celoti pojasnjen, vendar vključuje učinke imunomodulacije. Znatno zvišanje srednje ravni trombocitov so dosegli v kliničnem preskušanju pri bolnikih s kronično ITP (64,000/µl), čeprav niso dosegli normalnih ravni.

Z zdravilom Flebogamma DIF so izvedli tri klinična preskušanja, dve kot nadomestno zdravljenje pri bolnikih s primarno imunsko pomanjkljivostjo (eno pri odraslih kot tudi pri otrocih, starih nad 10 let, in drugo pri otrocih, starih 2 leti do 16 let) in tretje kot imunomodulacijo pri odraslih bolnikih z imunsko trombocitopenično purpuro.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Humani polispecifični imunoglobulin je po intravenski uporabi takoj in v celoti biološko uporaben v krvnem obtoku prejemnika. Sorazmerno hitro se porazdeli med plazmo in zunajžilnimi tekočinami, po približno 3–5 dneh nastopi ravnovesje med znotrajžilnimi in zunajžilnimi razdelki.

Razpolovni čas zdravila Flebogamma DIF 50 mg/ml je od 30 do 32 dni. Ta razpolovni čas se lahko razlikuje glede na bolnika, še posebej pri primarni imunski pomanjkljivosti.

IgG in kompleksi z IgG se razgradijo v celicah retikuloendotelijskega sistema.

Pediatrična populacija

Pri pediatrični populaciji ni pričakovati razlik v farmakokinetičnih lastnostih.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Študije toksičnosti po enkratnem odmerku so izvedli na podganah in miših. V predkliničnih študijah z zdravilom Flebogamma DIF smrt ni nastopila niti pri odmerkih do 2.500 mg/kg. Prav tako v teh

študijah niso potrdili pomembnih neželenih učinkov na respiratorni sistem, krvni obtok in centralni

živčni sistem preskušanih živali, kar potrjuje varnost zdravila Flebogamma DIF.

Preizkusi toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih in študije embrio-fetalne toksičnosti so zaradi indukcije nastanka protiteles in interferenc s protitelesi neizvedljivi. Študij učinkov zdravila na imunski sistem novorojenčkov niso izvedli.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

D-sorbitol

voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

2 leti

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 30 ºC.

Ne zamrzujte.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

10 ml, 50 ml, 100 ml, 200 ml ali 400 ml raztopine v vialah (steklo tipa II) z zamaškom (klorobutilna guma).

Velikost pakiranja: 1 viala.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Zdravilo pred uporabo segrejte na sobno ali telesno temperaturo.

Raztopina mora biti bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna ali bledo rumena. Ne uporabljajte raztopin, ki so motne ali imajo usedline.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Instituto Grifols, S.A.

Can Guasc, 2 - Parets del Vallès 08150 Barcelona - Španija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/07/404/001-005

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 23. avgust 2007

Datum zadnjega podaljšanja: 30. avgust 2012

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

MM/LLLL

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

66,6 %
27,9 %
3,0 %
2,5 %

1. IME ZDRAVILA

Flebogamma DIF 100 mg/ml raztopina za infundiranje

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Humani polispecifični imunoglobulin (i.v. Ig)

En ml vsebuje:

Humani polispecifični imunoglobulin......100 mg (čistost vsaj 97 % IgG)

Ena 50-mililitrska viala vsebuje: 5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 100-mililitrska viala vsebuje: 10 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Ena 200-mililitrska viala vsebuje: 20 g humanega polispecifičnega imunoglobulina

Odstotki podrazredov IgG (približne vrednosti):

IgG1

IgG2

IgG3

IgG4

Največja vsebnost IgA je 100 mikrogramov/ml.

Izdelano iz humane plazme.

Pomožna snov z znanim učinkom:

En ml vsebuje 50 mg D-sorbitola.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za infundiranje

Raztopina je bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna ali bledo rumena.

Zdravilo Flebogamma DIF je izotonično. Njegova osmolalnost je od 240 do 370 mOsm/kg.

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Nadomestno zdravljenje pri odraslih, otrocih in mladostnikih (2–18 let) pri:

-Sindromih primarne imunske pomanjkljivosti z zmanjšano tvorbo protiteles (glejte poglavje 4.4).

-Hipogamaglobulinemiji in ponavljajočih se bakterijskih okužbah pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, pri katerih je bila profilaksa z antibiotiki neuspešna.

-Hipogamaglobulinemiji in ponavljajočih se bakterijskih okužbah pri bolnikih z multiplim mielomom v stabilni fazi, ki se niso odzvali na cepljenje proti pnevmokokom.

-Hipogamaglobulinemiji pri bolnikih po alogenski transplantaciji hematopoetskih matičnih celic (HSCT- allogenic haematopoietic stem cell transplantation).

-Kongenitalnemu AIDS-u s ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami.

Imunomodulacija pri odraslih, otrocih in mladostnikih (2–18 let) pri:

-Primarni imunski trombocitopeniji (ITP) pri bolnikih z velikim tveganjem za krvavitve ali pred kirurškim posegom za korekcijo števila trombocitov.

-Guillain-Barréjevem sindromu.

-Kawasakijevem sindromu.

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Nadomestno zdravljenje mora začeti in nadzorovati zdravnik, ki ima ustrezne izkušnje pri zdravljenju imunske pomanjkljivosti.

Odmerjanje

Odmerek in režim odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Pri nadomestnem zdravljenju bo odmerek treba prilagoditi posameznemu bolniku na podlagi farmakokinetičnega in kliničnega odziva. Naslednji režimi odmerjanja so dani kot smernice.

Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti

Z režimom odmerjanja morate doseči najnižjo raven IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 5–6 g/l. Ravnovesje dosežete po treh do šestih mesecih po začetku zdravljenja. Priporočljiv začetni odmerek je 0,4–0,8 g/kg (enkraten odmerek), kateremu naj sledi najmanj 0,2 g/kg, ki se daje vsake tri do štiri tedne.

Odmerek, s katerim dosežete najnižjo raven 5–6 g/l, je reda velikosti 0,2–0,8 g/kg/mesec. Presledek med odmerki v stanju dinamičnega ravnovesja je od 3–4 tedne.

Glede na incidenco okužb je treba meriti in oceniti najmanjše ravni zdravila. Da bi zmanjšali pogostnost okužb, bo morda potrebno povečati odmerek, da bi dosegli višje ravni.

Hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, pri katerih je bila profilaksa z antibiotiki neuspešna; hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih z multiplim mielomom v stabilni fazi, ki se niso odzvali na cepljenje proti pnevmokokom; kongenitalni AIDS s ponavljajočimi se bakterijskimi okužbami

Priporočljiv odmerek je 0,2–0,4 g/kg na vsake tri do štiri tedne.

Hipogamaglobulinemija pri bolnikih po alogenski transplantaciji hematopoetskih matičnih celic

Priporočljiv odmerek je od 0,2–0,4 g/kg vsake tri do štiri tedne. Najnižje ravni je treba vzdrževati nad 5 g/l.

Primarna imunska trombocitopenija

Na voljo sta dva alternativna režima zdravljenja:

odmerek 0,8–1 g/kg prvi dan; ta odmerek lahko ponovite enkrat v roku 3 dni,

odmerek 0,4 g/kg na dan, dva do pet dni.

Zdravljenje lahko ponovite, če pride do ponovitve bolezni.

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/dan več kot 5 dni.

Kawasakijev sindrom

Odmerek 1,6–2,0 g/kg dajajte, razdeljenega v več manjših odmerkov, v obdobju dveh do petih dni ali pa kot enojni odmerek 2,0 g/kg. Bolnike morate sočasno zdraviti z acetilsalicilno kislino.

Priporočljivi odmerki so povzeti v naslednji preglednici:

Indikacija

Odmerek

Pogostnost injiciranja

Nadomestno zdravljenje pri primarni imunski

- začetni

 

pomanjkljivosti

odmerek:

 

 

0,4–0,8 g/kg

 

 

- nato:

vsake 3–4 tedne za doseganje

 

0,2–0,8 g/kg

najnižje ravni IgG vsaj 5–6 g/l

Nadomestno zdravljenje pri sekundarni

0,2–0,4 g/kg

vsake 3–4 tedne za doseganje

imunski pomanjkljivosti

 

najnižje ravni IgG vsaj 5–6 g/l

Kongenitalni AIDS

0,2–0,4 g/kg

na vsake 3–4 tedne

Hipogamaglobulinemija (< 4 g/l) pri bolnikih

0,2–0,4 g/kg

na vsake 3–4 tedne za doseganje

po alogenski transplantaciji hematopoetskih

 

najnižje ravni IgG nad 5 g/l

matičnih celic

 

 

Imunomodulacija:

 

 

Primarna imunska trombocitopenija

0,8–1 g/kg

1. dan, ponovitev je možna enkrat v

 

ali

roku 3 dni

 

0,4 g/kg/d

za 2–5 dni

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/d

za 5 dni

Kawasakijev sindrom

1,6–2 g/kg

razdeljeno na več odmerkov v

 

ali

obdobju 2–5 dni, ob sočasnem

 

 

zdravljenju z acetilsalicilno kislino

 

2 g/kg

v enem odmerku, ob sočasnem

 

 

zdravljenju z acetilsalicilno kislino

 

 

 

Pediatrična populacija

Zdravilo Flebogamma DIF 100 mg/ml je kontraindicirano pri otrocih, starih od 0 do 2 let (glejte poglavje 4.3).

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (2–18) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih, saj se za posamezno indikacijo določa glede na telesno maso in se prilagaja glede na klinični izid zgoraj omenjenih stanj.

Način uporabe

Za intravensko uporabo.

Zdravilo Flebogamma DIF 100 mg/ml infundirajte intravensko z začetno hitrostjo 0,01 ml/kg/min prvih trideset minut. Če bolnik infundiranje prenaša, povečajte hitrost infundiranja na 0,02 ml/kg/min

v naslednjih 30 minutah. Če bolnik infundiranje še naprej dobro prenaša, povečajte hitrost infundiranja na 0,04 ml/kg/min v naslednjih 30 minutah. Če bolnik infundiranje dobro prenaša, lahko dodatno povečujete hitrost infundiranja v korakih po 0,02 ml/kg/min v 30-minutnih presledkih, do največ

0,08 ml/kg/min.

Poročali so, da se pogostnost neželenih učinkov i.v. Ig povečuje s hitrostjo infundiranja. Pri začetnih infuzijah mora biti infundiranje počasno. Če neželenih učinkov ni, se lahko hitrost infundiranja pri nadaljnjih infuzijah počasi povečuje do največje hitrosti. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo neželeni učinki, je priporočljivo zmanjšati hitrost infundiranja pri nadaljnjih infuzijah in omejiti največjo hitrost na 0,04 ml/kg/min ali uporabiti i.v. Ig v koncentraciji 5 % (glejte poglavje 4.4).

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 (glejte poglavje 4.4).

Preobčutljivost na humane imunoglobuline, zlasti pri bolnikih s protitelesi proti IgA.

Intoleranca za fruktozo (glejte poglavje 4.4).

Pri dojenčkih in majhnih otrocih (starih od 0–2 leti) morda še ni bila postavljena diagnoza dedne intolerance za fruktozo (HFI - hereditary fructose intolerance), ki je lahko smrtna, zato ne smejo prejemati tega zdravila.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Sorbitol

En ml tega zdravila vsebuje 50 mg sorbitola. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila.

Pri osebah s HFI, starejših od 2 let, se razvije spontana averzija za hrano, ki vsebuje fruktozo, lahko tudi v kombinaciji z nastankom simptomov (bruhanje, prebavne motnje, apatija, zaostajanje v višini in telesni masi). Zato je treba za vsakega bolnika pred uporabo zdravila

Flebogamma DIF vzeti natančno anamnezo simptomov HFI.

Če se zdravilo pri drugih bolnikih uporabi nenamerno in obstaja sum na intoleranco za fruktozo, je treba infundiranje takoj prekiniti, doseči normalno glikemijo in z intenzivno nego stabilizirati delovanje organov.

Motenj pri določanju ravni glukoze v krvi ni pričakovati.

S hitrostjo infundiranja so lahko povezani določeni resni neželeni učinki na zdravilo. Priporočene hitrosti infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, se morate natančno držati. Med obdobjem infundiranja morate bolnike natančno nadzorovati in skrbno opazovati, da lahko ugotovite, če se bo pojavil kakšen simptom.

Določeni neželeni učinki se lahko pojavijo pogosteje:

-v primeru velike hitrosti infundiranja

-pri bolnikih, ki humani polispecifični imunoglobulin prejemajo prvič ali v redkih primerih, ko bolniki zamenjajo zdravilo s humanim polispecifičnim imunoglobulinom ter ko je od predhodnega infundiranja preteklo veliko časa.

Morebitnim zapletom se pogosto lahko izognete tako, da zagotovite:

-da bolniki niso občutljivi za humani polispecifični imunoglobulin, in sicer tako, da zdravilo prvikrat infundirate počasi (z začetno hitrostjo 0,01 ml/kg/min)

-skrbno spremljanje bolnikov ves čas trajanja infuzije, da bi ugotovili morebitne simptome. Zlasti pa morate bolnike, ki humani polispecifični imunoglobulin prejemajo prvič, bolnike, pri katerih opravljate prehod z drugega zdravila z i.v. Ig, ali pa bolnike, pri katerih je od predhodnega infundiranja preteklo veliko časa, med prvim infundiranjem in še eno uro po

prvem infundiranju nadzorovati, da bi ugotovili znake morebitnih neželenih učinkov. Vse ostale bolnike pa nadzorujte vsaj še 20 minut po infundiranju.

Če se pojavi neželeni učinek, je treba zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje ustaviti. Potrebno zdravljenje je odvisno od narave in resnosti neželenih učinkov.

Če se pojavi šok, ga je treba zdraviti po standardnih metodah zdravljenja šoka.

Pri vseh bolnikih je za uporabo i.v. Ig potrebna:

-ustrezna hidracija pred začetkom infundiranja i.v. Ig

-spremljanje količine izločenega urina

-spremljanje ravni kreatinina v serumu

-izogibanje sočasni uporabi diuretikov zanke.

Preobčutljivost

Prave preobčutljivostne reakcije so redke. Lahko se pojavijo pri bolnikih s protitelesi proti IgA.

I.v. Ig ni indiciran pri bolnikih s selektivno pomanjkljivostjo IgA, kjer je edini zadržek pomanjkljivost IgA.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulin sproži padec krvnega tlaka z anafilaktično reakcijo, celo pri bolnikih, ki so prenašali predhodno zdravljenje s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

Trombembolija

Obstajajo klinični dokazi, da je uporaba i.v. Ig povezana s trombemboličnimi dogodki, kot so miokardni infarkt, cerebralni vaskularni insult (vključno z možgansko kapjo), pljučna embolija in globoka venska tromboza, za katere domnevajo, da so povezani z relativnim povečanjem viskoznosti krvi zaradi dovajanja velike količine imunoglobulina pri bolnikih s tveganjem. Bodite pozorni, ko i.v. Ig predpisujete in infundirate bolnikom s čezmerno telesno maso in bolnikom, pri katerih obstajajo dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so visoka starost, hipertenzija, sladkorna bolezen in žilna obolenja ali trombotične epizode v anamnezi, bolniki s pridobljenimi ali prirojenimi trombofilnimi motnjami, bolniki z dolgo dobo imobilizacije, bolniki z resno hipovolemijo in bolnikih z boleznimi, ki povečujejo viskoznost krvi).

Pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za trombembolične neželene učinke, je treba zdravila z i.v. Ig dajati pri najmanjši hitrosti infundiranja in v najmanjšem možnem odmerku.

Akutna ledvična odpoved

Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z i.v. Ig, so poročali o primerih akutne odpovedi ledvic. V večini primerov so ugotovili dejavnike tveganja, kot so obstoječa ledvična insuficienca, sladkorna bolezen, hipovolemija, čezmerna telesna masa, sočasno zdravljenje z nefrotoksičnimi zdravili ali starost nad

65 let.

V primeru ledvične okvare je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z i.v. Ig. Čeprav so poročali, da sta zmanjšano delovanje ledvic in akutna odpoved ledvic povezana z uporabo številnih zdravil z i.v. Ig z dovoljenjem za promet, ki vsebujejo različne pomožne snovi, kot so saharoza, glukoza in maltoza, so zdravila s saharozo kot stabilizatorjem odgovorna za nesorazmerno velik delež celotnega števila poročil. Pri bolnikih s tveganjem premislite o uporabi zdravil z i.v. Ig, ki ne vsebujejo teh pomožnih snovi. Zdravilo Flebogamma DIF ne vsebuje saharoze, maltoze ali glukoze.

Bolnikom s tveganjem za akutno odpoved ledvic infundirajte zdravilo i.v. Ig z minimalno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.

Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS)

V povezavi z zdravljenjem z zdravili z i.v. Ig so opisali pojav sindroma aseptičnega meningitisa.

V kolikor se zdravljenje z i.v. Ig prekine, po več dneh pride do remisije AMS brez posledic. Sindrom ponavadi nastopi v več urah do 2 dneh po zdravljenju z zdravili z i.v. Ig. Študije likvorja so pogosto pozitivne s pleocitozo do več tisoč celic na mm3, zlasti iz granulocitne linije, in zvišanimi ravnmi beljakovin do več sto mg/dl. AMS se lahko pojavi pogosteje v povezavi z velikimi odmerki (2 g/kg) zdravil z i.v. Ig.

Hemolitična anemija

Zdravila z i.v. Ig lahko vsebujejo protitelesa krvne skupine, ki lahko delujejo kot hemolizini in sprožijo vezavo imunoglobulinov na eritrocite in vivo, kar povzroči pozitivno neposredno antiglobulinsko reakcijo (Coombov test) in redko hemolizo. Hemolitična anemija se lahko pojavi po zdravljenju z zdravili z i.v. Ig zaradi okrepljene sekvestracije eritrocitov, zato je treba pri bolnikih, ki prejemajo zdravila z i.v. Ig spremljati klinične znake in simptome hemolize. (Glejte poglavje 4.8.)

Vpliv na serološke preiskave

Po injiciranju imunoglobulina lahko začasni porast različnih pasivno prenesenih protiteles v krvi bolnika povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.

Pasivno prenašanje protiteles proti antigenom eritrocitov, npr. A, B in D, lahko izzove motnje pri nekaterih seroloških preiskavah za protitelesa proti eritrocitom, na primer na direktni antiglobulinski test (DAT, direktni Coombov test).

Prenosljivi povzročitelji bolezni

Standardni ukrepi za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, ki so bila pripravljena iz človeške krvi ali plazme, so med drugim izbor darovalcev, presejanje posameznih enot darovane krvi in združene plazme na specifične označevalce okužbe in vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo/odstranitev virusov. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, ki so pripravljena iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužb. To velja tudi za neznane ali nove viruse in druge patogene.

Ti ukrepi so učinkoviti pri virusih z ovojnico, kot so HIV, HBV ter HCV, in pri virusih brez ovojnice HAV in parvovirusu B19.

Obstajajo pomirjujoče klinične izkušnje, ki kažejo, da se hepatitis A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini, prav tako domnevajo, da vsebnost protiteles v veliki meri prispeva k varnosti pred virusi.

Zelo priporočljivo je, da vsakič, ko bolniku daste zdravilo Flebogamma DIF, zabeležite ime in serijsko

številko zdravila, da tako ohranite sledljivost med bolnikom in serijo zdravila.

Študija o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet

Študija o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet je nakazala večjo pogostnost infuzij, povezanih z neželenimi učinki, ki bi bili lahko povezani z zdravilom, pri zdravilu Flebogamma DIF

100 mg/ml kot pri zdravilu Flebogamma DIF 50 mg/ml (glejte poglavje 5.1).

Pediatrična populacija

Kadar dajemo zdravilo Flebogamma DIF pediatričnim bolnikom, je priporočljivo spremljati bolnikove vitalne znake.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Živa oslabljena virusna cepiva

Uporaba imunoglobulina lahko za najmanj 6 tednov pa vse do 3 mesecev zmanjša učinkovitost cepiv z živim oslabljenim virusom, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden bolnika cepite z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko zmanjšanje učinkovitosti traja tudi do 1 leta. Zato se mora pri bolnikih, ki bodo prejeli cepivo proti ošpicam, preveriti prisotnost protiteles.

Pediatrična populacija

Pričakovati je, da se bodo iste interakcije, ki so omenjene pri odraslih, pojavile tudi pri pediatrični populaciji.

4.6 Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih varnosti uporabe tega zdravila med nosečnostjo niso ugotavljali in ga je zato treba pri nosečnicah in doječih materah uporabljati previdno. Dokazano je bilo, da zdravila z i.v. Ig prehajajo skozi posteljico, in sicer do tega pojava izraziteje prihaja v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z imunoglobulini ne kažejo škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali plod ter novorojenca.

Dojenje

Imunoglobulini se izločajo v materino mleko in lahko prispevajo k zaščiti novorojenca pred bolezenskimi povzročitelji, ki vstopajo preko sluznic.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini ne kažejo na vpliv na sposobnost razmnoževanja.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji lahko vplivajo neželeni učinki, povezani z zdravilom Flebogamma DIF, kot je omotica. Bolniki, ki imajo med zdravljenjem neželene učinke, naj počakajo, da minejo, preden spet vozijo ali upravljajo s stroji.

4.8 Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so mrzlica, glavobol, omotica, povišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak ter zmerna bolečina v ledvenem delu hrbta.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulini povzročijo nenaden padec krvnega tlaka, v posameznih primerih pa anafilaktični šok, četudi bolnik pri predhodni uporabi ni kazal znakov preobčutljivosti.

Pri uporabi humanega polispecifičnega imunoglobulina so opažali primere reverzibilnega aseptičnega meningitisa in redke primere prehodnih kožnih reakcij. Pri bolnikih, zlasti tistih s krvnimi skupinami A, B in AB, so opažali reverzibilne hemolitične reakcije. V redkih primerih se lahko po zdravljenju z visokim odmerkom zdravila z i.v. Ig pojavi hemolitična anemija (glejte tudi poglavje 4.4), pri kateri je potrebna transfuzija.

Opažali so povišanje ravni kreatinina v serumu in/ali akutno odpoved ledvic.

Zelo redko: trombembolični dogodki, kot so miokardni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza.

Za varnost pri prenosljivih povzročiteljih bolezni glejte poglavje 4.4.

Povzetek neželenih učinkov v obliki preglednice

V kliničnih preskušanjih so opazili povečanje pogostnosti neželenih učinkov, ki je verjetno povezano s povečano hitrostjo infundiranja (glejte poglavje 4.2).

Spodnja preglednica temelji na podatkovni bazi MedDRA glede na organske sisteme (SOC in raven priporočenih izrazov).

Pogostnost neželenih učinkov je določena z naslednjimi merili:

-zelo pogosti (≥1/10)

-pogosti (≥1/100 do <1/10)

-občasni (≥1/1.000 do <1/100)

-redki (≥1/10.000 do <1/1.000)

-zelo redki (<1/10.000)

-neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost neželenih učinkov v kliničnih študijah z zdravilom Flebogamma DIF 100 mg/ml

Razvrstitev po organskem

Neželeni učinek

Pogostnost

sistemu MedDRA (SOC)

 

 

 

Infekcijske in parazitske

gripa, okužba sečil

občasni

bolezni

 

 

Bolezni krvi in limfatičnega

bicitopenija, levkopenija

občasni

sistema

 

 

Presnovne in prehranske

anoreksija

občasni

motnje

 

 

Bolezni živčevja

glavobol

zelo pogosti

 

omotica, radikularni sindrom, vazovagalna

občasni

 

sinkopa, tremor

 

Očesne bolezni

konjunktivitis, makulopatija, fotofobija

občasni

Ušesne bolezni, vključno z

bolečina v ušesu, vrtoglavica

občasni

motnjami labirinta

 

 

Srčne bolezni

tahikardija

pogosti

Žilne bolezni

hipotenzija

pogosti

 

diastolična hipertenzija, rdečica, hematom,

občasni

 

hipertenzija, sistolična hipertenzija,

 

 

tromboza

 

Bolezni dihal, prsnega koša in

postnazalni izcedek, bolečina v sinusih,

občasni

mediastinalnega prostora

sopenje

 

Bolezni prebavil

navzea

pogosti

 

abdominalna distenzija, bolečina v

občasni

 

trebuhu, bolečina v zgornjem delu trebuha,

 

 

diareja, flatulenca, bruhanje

 

Bolezni kože in podkožja

akne, ekhimoza, eritem, pruritus, izpuščaj

občasni

Bolezni mišično-skeletnega

bolečina v hrbtu, mialgija

pogosti

sistema in vezivnega tkiva

artralgija, mišični krči, napetost mišic,

občasni

 

bolečina v vratu, bolečina v okončinah

 

Razvrstitev po organskem

Neželeni učinek

Pogostnost

sistemu MedDRA (SOC)

 

 

 

Splošne težave in spremembe

bolečina, pireksija, okorelost

pogosti

na mestu aplikacije

občutek neugodja v prsnem košu, bolečina

občasni

 

v prsnem košu, mrzlica, utrujenost,

 

 

mrazenje, občutek živčnosti, bolezen,

 

 

podobna gripi, reakcija, povezana z

 

 

infundiranjem, eritem na mestu

 

 

infundiranja, bolečina na mestu

 

 

infundiranja, reakcija na mestu

 

 

infundiranja, splošno slabo počutje,

 

 

periferni edem

 

Preiskave

zvišana telesna temperatura

pogosti

 

znižan diastolični krvni tlak, zvišan krvni

občasni

 

tlak, zvišan sistolični krvni tlak, zmanjšana

 

 

koncentracija hemoglobina, povečan srčni

 

 

utrip

 

Opis izbranih neželenih učinkov

 

 

Neželeni učinki zdravila, o katerih so najpogosteje poročali po odobritvi obeh koncentracij zdravila, so bili bolečina v prsih, napadi rdečice, zvišanje in znižanje krvnega tlaka, splošno slabo počutje, dispneja, navzea, bruhanje, zvišana telesna temperatura, bolečina v hrbtu, glavobol in mrzlica.

Pediatrična populacija

Ovrednotili so rezultate varnosti pri 4 pediatričnih bolnikih (starih 17 let), ki so sodelovali v študiji PID, in rezultate pri 12 otrocih (starih od 3 do 16 let), ki so sodelovali v študiji ITP. Ugotovili so, da je bil delež glavobola, mrzlice, zvišane telesne temperature, navzee, bruhanja, znižanega krvnega tlaka, zvečanja srčne frekvence in bolečine v hrbtu pri otrocih večji kot pri odraslih. Pri enem otroku, ne pa tudi pri odraslih, so poročali o cianozi. Ocenjevanje vitalnih znakov v kliničnih preskušanjih pediatrične populacije ni pokazalo nikakršnega vzorca klinično pomembnih sprememb.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9 Preveliko odmerjanje

Preveliko odmerjanje lahko vodi do prevelike količine tekočine in hiperviskoznosti, še posebej pri bolnikih s povečanim tveganjem, vključno s starejšimi bolniki in bolniki z ledvičnimi okvarami.

Pediatrična populacija

Informacij o prevelikem odmerjanju zdravila Flebogamma DIF pri otrocih ni. Vendar pa lahko tako kot pri odraslih preveliko odmerjanje povzroči tekočinsko preobremenitev in hiperviskoznost, kot pri vseh intravensko danih imunoglobulinih.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: imunski serumi in imunoglobulini, humani polispecifični imunoglobulini za intravaskularno uporabo; oznaka ATC: J06BA02.

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje predvsem imunoglobulin G (IgG) s širokim spektrom protiteles proti povzročiteljem okužb.

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje protitelesa IgG, ki so prisotna v normalni populaciji.

Običajno ga pripravijo iz združene plazme najmanj 1.000 darovalcev. Porazdelitev podrazredov imunoglobulina G je izjemno podobna tisti pri naravni človeški plazmi.

Primerno odmerjanje tega zdravila lahko poviša nenormalno nizke ravni imunoglobulina G na normalne vrednosti.

Mehanizem delovanja pri indikacijah, ki niso del nadomestnega zdravljenja, ni v celoti pojasnjen, vendar vključuje učinke imunomodulacije.

Z zdravilom Flebogamma DIF so izvedli tri klinična preskušanja, eno kot nadomestno zdravljenje pri bolnikih s primarno imunsko pomanjkljivostjo (pri odraslih in pri otrocih, starih nad 6 let), in dve kot imunomodulacijo pri bolnikih z imunsko trombocitopenično purpuro (eno pri odraslih bolnikih, drugo pa pri odraslih in pri otrocih, starih od 3 do 16 let).

V študiji o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet, v katero je bilo vključenih 66 bolnikov, je bilo pri zdravilu Flebogamma DIF 100 mg/ml več (18,46 %, n=24/130) infuzij s potencialno povezanimi neželenimi učinki kot zdravilo Flebogamma DIF 50 mg/ml (2,22 %, n=3/135). So se pa pri enem bolniku, zdravljenem z zdravilom Flebogamma DIF 100 mg/ml, pojavile epizode blagega glavobola pri vseh infuzijah, drug bolnik pa je imel 2 epizodi zvišane telesne temperature pri 2 infuzijah. Upoštevanja vredno je, da sta ta 2 bolnika prispevala k večji pogostnosti infuzij z reakcijami v tej skupini. V nobeni od teh dveh skupin ni bilo drugih bolnikov z več kot

1 infuzijo z neželenimi učinki.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Humani polispecifični imunoglobulin je po intravenski uporabi takoj in v celoti biološko uporaben v krvnem obtoku prejemnika. Sorazmerno hitro se porazdeli med plazmo in zunajžilnimi tekočinami, po približno 3–5 dneh nastopi ravnovesje med znotrajžilnimi in zunajžilnimi razdelki.

Razpolovni čas zdravila Flebogamma DIF 100 mg/ml je od 34 do 37 dni. Ta razpolovni čas se lahko razlikuje glede na bolnika, še posebej pri primarni imunski pomanjkljivosti.

IgG in kompleksi z IgG se razgradijo v celicah retikuloendotelijskega sistema.

Pediatrična populacija

Pri pediatrični populaciji ni pričakovati razlik v farmakokinetičnih lastnostih.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Študije toksičnosti po enkratnem odmerku so izvedli na podganah in miših. V predkliničnih študijah z zdravilom Flebogamma DIF smrt ni nastopila niti pri odmerkih do 2.500 mg/kg. Prav tako v teh

študijah niso potrdili pomembnih neželenih učinkov na respiratorni sistem, krvni obtok in centralni živčni sistem preskušanih živali, kar potrjuje varnost zdravila Flebogamma DIF.

Preizkusi toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih in študije embrio-fetalne toksičnosti so zaradi indukcije nastanka protiteles in interferenc s protitelesi neizvedljivi. Študij učinkov zdravila na imunski sistem novorojenčkov niso izvedli.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

D-sorbitol

voda za injekcije

6.2 Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3 Rok uporabnosti

2 leti

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 30 ºC.

Ne zamrzujte.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

50 ml, 100 ml ali 200 ml raztopine v vialah (steklo tipa II) z zamaškom (klorobutilna guma).

Velikost pakiranja: 1 viala.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Zdravilo pred uporabo segrejte na sobno ali telesno temperaturo.

Raztopina mora biti bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna ali bledo rumena. Ne uporabljajte raztopin, ki so motne ali imajo usedline.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Instituto Grifols, S.A.

Can Guasc, 2 - Parets del Vallès 08150 Barcelona - Španija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/07/404/006-008

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 23. avgust 2007

Datum zadnjega podaljšanja: 30. avgust 2012

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

MM/LLLL

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept