Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Glybera (alipogene tiparvovec) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - C10 AX10

Updated on site: 07-Oct-2017

Ime zdravilaGlybera
ATC kodaC10 AX10
Substancaalipogene tiparvovec
ProizvajalecuniQure biopharma B.V.  

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1. IME ZDRAVILA

Glybera 3 × 1012 genomskih kopij/ml raztopina za injiciranje

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

2.1 Splošen opis

Alipogentiparvovek vsebuje humano različico gena lipoproteinske lipaze LPLS447X v vektorju. Vektor je sestavljen iz proteinske kapsule, pridobljene iz adenoasociiranega virusnega serotipa 1 (AAV1), promotorja citomegalovirusa (CMV), elementa za posttranskripcijsko regulacijo virusa hepatitisa svizca in invertiranih terminalnih zaporedij, pridobljenih iz serotipa AAV2. Alipogentiparvovek je izdelan z uporabo celic žuželk in rekombinantne bakulovirusne tehnologije.

2.2 Kakovostna in količinska sestava

Vsaka viala alipogentiparvoveka vsebuje 1 ml raztopine, ki ga je mogoče ekstrahirati in vsebuje 3 x 1012 genomskih kopij (gk).

Vsako za bolnika specifično pakiranje vsebuje zadostno količino vial za odmerjanje 1 x 1012 LPLS447X gk/kg telesne mase bolnika.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

To zdravilo vsebuje 47,5 mg natrija na vsako uporabo na 27 mestih injiciranja do 105,6 mg natrija na uporabo na 60 mestih injiciranja.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

raztopina za injiciranje

Bistra do rahlo opalescentna brezbarvna raztopina

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Glybera je indicirano za odrasle bolnike z diagnozo družinskega pomanjkanja lipoproteinske lipaze (LPLD) in multiplimi napadi pankreatitisa kljub omejevanju vnosa maščobe s hrano. Diagnozo LPLD je treba potrditi z genskimi preiskavami. Indikacija je omejena na bolnike z določljivimi ravnmi proteina LPL (glejte poglavje 4.4).

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Zdravilo Glybera se sme uporabljati samo, če se je diagnoza LPLD potrdila z ustreznimi genskimi preiskavami (glejte poglavje 5.1).

Zdravljenje z zdravilom Glybera je treba predpisati in uporabljati pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov z LPLD in z uporabo genske terapije, pri čemer se mora o podrobnostih posvetovati z bolnikom. Med dajanjem zdravila Glybera morajo biti vedno pri roki ustrezna zdravila za zdravljenje in spremljanje, če se po uporabi zdravila pojavi anafilaktični dogodek.

Odmerjanje

Največji skupni odmerek zdravila Glybera za administracijo je 1 x 1012 gk/kg telesne mase.

Zdravilo Glybera je odobreno samo za enkratno zdravljenje. Podatkov o ponovni uporabi zdravila Glybera ni, zato se zdravilo Glybera ne sme ponovno uporabiti.

Zdravilo Glybera se daje kot enkratni niz intramuskularnih injiciranj v noge. Odmerek na mesto injiciranja je 1,5 x 1012 gk ali 0,5 ml raztopine za injiciranje. Za vsako mesto injiciranja je treba uporabiti eno 1-ml injekcijsko brizgo z jasnimi oznakami za prostornino po 0,5 ml. Prostornina na mesto injiciranja ne sme preseči 0,5 ml. Brizge je dovoljeno uporabiti le enkrat.

Zdravljenje je treba nadzorovati z merjenjem nevtralizirajočih protiteles in odziva limfocitov T proti

AAV1 ter

LPLS447X in merjenjem odziva limfocitov T ob izhodišču ter 6 in 12 mesecev po zdravljenju.

Pri izračunu števila vial se bolnikova telesna masa zaokroži na najbližji kilogram. Bolnikovo telesno maso je treba deliti s 3 in zaokrožiti na naslednje višje celo število. Tako dobite število vial, ki jih je treba uporabiti.

Pri izračunu števila mest injiciranja in števila injekcijskih brizg se bolnikova telesna masa zaokroži na najbližji kilogram. Bolnikovo telesno maso je treba deliti s 3, potem to število brez zaokroževanja pomnožiti z 2 in zaokrožiti na naslednje višje celo število. Tako dobite število mest injiciranja in skupno število injekcijskih brizg (vsaka je napolnjena z 0,5 ml), potrebnih za zdravljenje bolnika.

Primeri tipičnih razporedov odmerjanja na podlagi telesne mase bolnikov so prikazani v spodnji razpredelnici:

Telesna masa (kg)

Število vial (1 ml)

Število 1-ml injekcijskih

Število mest injiciranja

 

 

brizg (vsaka je napolnjena

 

 

 

z 0,5 ml)

 

 

 

 

 

Tri dni pred zdravljenjem z zdravilom Glybera in 12 tednov po njem je treba dajati imunosupresivno terapijo:

priporočata se ciklosporin (3 mg/kg/dan) in mofetilmikofenolat (2 x 1 g/dan).

Poleg tega je treba pol ure pred injiciranjem zdravila Glybera uporabiti intravenski bolus z 1 mg/kg metilprednizolona (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Glybera pri otrocih in mladostnikih, starih manj kot 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Starejši bolniki

Izkušnje z uporabo zdravila Glybera pri starejših bolnikih so omejene. Prilagajanje odmerka zdravila Glybera pri starejši populaciji ni potrebno.

Morda bo treba prilagoditi odmerek imunosupresivnih učinkovin.

Ledvična ali jetrna okvara

Izkušnje z uporabo zdravila Glybera pri bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro so omejene. Prilagajanje odmerka zdravila Glybera ni potrebno.

Način uporabe

Pri intramuskularnem injiciranju bo bolnik prejel večkratno injiciranje 0,5 mililitra (eno injiciranje na injekcijsko brizgo), ki se razporedi po mišicah zgornjega in spodnjega dela nog, pri čemer se uvedejo aseptični pogoji, na primer z uporabo joda.

Pred intramuskularnim injiciranjem se zaradi velikega števila injiciranj priporoča spinalna ali regionalna anestezija. Če je to kontraindicirano, se pri takem injiciranju priporoča globoka sedacija.

Zdravilo Glybera se ne sme nikoli injicirati intravaskularno (glejte poglavje 4.4).

Da zagotovite intramuskularno injiciranje, se priporoča ultrazvočno in elektrofiziološko spremljanje injiciranja.

Za navodila glede uporabe, ravnanja in odstranjevanja zdravila glejte poglavje 6.6.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov zdravila Glybera, navedeno v poglavju 6.1

Imunodeficienca

Bolniki s povečanim tveganjem za krvavitev (kot je trombocitopenija) in mišično boleznijo

(kot je miozitis) se ne smejo zdraviti, saj je potrebno veliko število intramuskularnih injiciranj.

Antiagregacijske učinkovine ali antikoagulanti se ne smejo uporabljati sočasno z zdravilom Glybera v času injiciranja ter vsaj en teden pred injiciranjem ali en dan po njem.

Uporaba peroralnih kontracepcijskih sredstev (glejte poglavje 4.6).

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

To zdravilo vsebuje gensko spremenjene organizme. Upoštevati je treba lokalne smernice za biološko varnost, ki veljajo za taka zdravila (glejte poglavje 6.6).

Zdravilo Glybera se sme uporabiti samo pri bolnikih z maso proteina LPL, ki je vsaj 5 % normalne vrednosti. Maso proteina LPL je treba določiti s preiskavo ELISA ali enakovredno metodo. Maso proteina LPL je treba izmeriti v bolnikovem krvnem vzorcu in jo primerjati s kontrolnim vzorcem zdravega prostovoljca.

Prehrana

Zdravljenje z zdravilom Glybera ne odpravi napadov akutnega pankreatitisa. Bolnikom je treba svetovati, da se še naprej prehranjujejo z manj maščobami in ne pijejo alkohola.

Bolniki s sladkorno boleznijo

Podatki, ki so na voljo za sladkorne bolnike, so omejeni. Sladkorna bolezen je pogosta pri bolnikih z najhujšimi simptomi LPLD. Zdravnik mora skrbno pretehtati možnost zdravljenja sladkornih bolnikov z LPLD.

Imunosupresivne učinkovine (glejte poglavje 5.2)

Tik pred uvedbo imunosupresivnega režima in pred injiciranjem zdravila Glybera je treba preveriti, ali ima bolnik simptome aktivne okužbe kakršnega koli tipa. Če je taka okužba prisotna, je treba začetek zdravljenja prestaviti, dokler se bolnik ne pozdravi.

Trombembolični dogodki

LPLD vključuje stanje hiperviskoznosti/hiperkoagulacije. Spinalna anestezija in večkratno intramuskularno injiciranje lahko dodatno povečata tveganje za (tromb) embolične dogodke med dajanjem zdravila Glybera in takoj po njem. Pred uporabo zdravila Glybera je priporočljiva ocena profila tveganja pri posameznem bolniku. Upoštevajte ustrezne lokalne in mednarodne smernice za profilakso (glejte tudi poglavje 4.5).

Darovanje celic in tkiv

Zdravljeni bolniki ne smejo darovati krvi, organov, tkiv in celic za transplantacijo. Te informacije vsebuje tudi kartica zdravila Glybera z opozorili za bolnika.

Serumska kreatin kinaza

Pri prejemnikih zdravila Glybera se lahko pojavi povečanje aktivnosti serumske kreatin kinaze, ki postane očitno približno 2 tedna po dajanju, doseže vrhunec v približno 8 tednih in se nato do 26. tedna vrne na izhodišče. Pri enem bolniku se je razvila mioglobinurija v povezavi s povečano aktivnostjo serumske kreatin kinaze.

Biopsije mišic, pridobljene do 52. tednov po dajanju zdravila Glybera, kažejo na infiltrat limfocitov in makrofagov. Dolgoročne posledice te celične infiltracije niso znane.

Vsebnost natrija in kalija

To zdravilo vsebuje 47,5 mg natrija na uporabo na 27 mestih injiciranja do 105,6 mg natrija na uporabo na

60 mestih injiciranja. To je treba upoštevati pri bolnikih na dieti z nadzorovanim vnosom natrija. Zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (39 mg) kalija na uporabo na 27–60 mestih injiciranja, tj. je skoraj brez kalija.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja, razen predkliničnih in kliničnih študij z mofetilmikofenolatom in ciklosporinom, niso izvedli.

V času injiciranja se zdravilo Glybera ne sme uporabljati sočasno z antiagregacijskimi sredstvi in antikoagulanti. Pred uporabo zdravila Glybera je treba popraviti parametre krvavitve. Antiagregacijska sredstva in

antikoagulanti se ne smejo uporabljati vsaj en teden pred injiciranjem v nogo ali en dan po injiciranju (glejte poglavje 4.3).

Pri bolnikih z LPLD so peroralna kontracepcijska sredstva kontraindicirana (glejte poglavje 4.3), saj lahko poslabšajo osnovno bolezen.

4.6 Plodnost, nosečnost in dojenje

Kontracepcija pri moških in ženskah

Ženskam v rodni dobi je treba svetovati, naj uporabljajo zanesljive pregradne kontracepcijske metode skladno s smernicami za imunosupresivna sredstva vsaj 12 mesecev od začetka zdravljenja (9 mesecev

po ukinitvi imunosupresivnih sredstev). Uporaba pregradnih kontracepcijskih sredstev se zato priporoča vsaj 12 mesecev po injiciranju zdravila Glybera.

Pri bolnikih z LPLD so peroralna kontracepcijska sredstva kontraindicirana (glejte poglavje 4.3), saj lahko poslabšajo osnovno bolezen.

Pri moških bolnikih, vključno z bolniki, pri katerih je bila opravljena vazektomija, se priporoča uporaba pregradnih kontracepcijskih metod vsaj 12 mesecev po injiciranju zdravila Glybera.

Nosečnost

Podatki o nosečnicah, izpostavljenih zdravilu Glybera, so zelo omejeni. Študije na živalih niso pokazale škodljivih učinkov zdravila Glybera na nosečnost ali razvoj zarodka/ploda (glejte poglavje

5.3).

Zdravilo Glybera se ne sme uporabljati pri nosečnicah, razen če je morebitna korist za mater večja od morebitnega tveganja za plod.

Dojenje

Ni znano, ali se zdravilo Glybera izloča v materino mleko. Zdravilo Glybera se ne sme uporabljati pri doječih materah, dokler dojijo.

Plodnost

Klinični podatki o učinku zdravila Glybera na plodnost niso na voljo. Učinkov na plodnost pri moških in ženskah niso ocenili v študijah na živalih.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Zdravilo Glybera ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji, saj so po uporabi zdravila Glybera pogosto opazili omotico (glejte poglavje 4.8). Bolnikom, pri katerih se pojavi omotica, je treba priporočiti, naj ne vozijo in ne upravljajo strojev.

4.8 Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je bolečina na okončini, ki se pojavi pri približno tretjini bolnikov. Pri enem bolniku se je 7 tednov po zdravljenju postavila diagnoza pljučne embolije.

Glede na majhno populacijo bolnikov in velikost kohort opaženi neželeni učinki in resni neželeni učinki ne dajejo popolne slike o značaju in pogostnosti teh učinkov.

Razpredelnica z neželenimi učinki

Spodaj našteti neželeni učinki so razvrščeni po organskem sistemu MedDRA in po ji pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Organski sistem po

Zelo pogosti

 

Pogosti

MedDRA

 

 

 

Presnovne in prehranske

 

 

zmanjšan tek

motnje

 

 

 

Bolezni živčevja

glavobol

 

pekoč občutek, omotica, mravljinčenje,

 

 

 

presinkopa

Žilne bolezni

 

 

hipertenzija

 

 

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša

 

 

dispneja ob naporu, pljučna embolija

in mediastinalnega prostora

 

 

 

Bolezni prebavil

 

 

bolečina v trebuhu, navzea, obstipacija

 

 

 

 

 

 

 

Bolezni kože in podkožja

 

nenormalna rast dlak, sindrom

 

 

eritrodisestezije dlani in stopal, izpuščaj

Bolezni mišično-skeletnega

bolečina v udu

artritis, neugodje v udu, mišični spazmi,

sistema in vezivnega tkiva

 

napetost mišic, mišično-skeletna togost,

 

 

mialgija, bolečina v mišicah, bolečina v

 

 

vratu, občutek teže, akutni miozitis in

 

 

kronični miozitis

 

 

 

Splošne težave in

utrujenost,

mrzlica, bolečina na mestu injiciranja,

spremembe na mestu aplikacije

hipertermija

periferni

 

 

edem, pireksija

Preiskave

povečanje aktivnosti

 

 

serumske kreatin kinaze

 

Poškodbe in zastrupitve in

kontuzija

neugodje na mestu injiciranja, edem na

zapleti pri posegih

 

mestu injiciranja, pruritus na mestu

Imunogenost

Imunski odziv so opazili kljub uporabi imunosupresivnih sredstev.

V kliničnih preskušanjih zdravila Glybera so pri 18 od 27 preskušancev ugotovili protitelesa proti beljakovinski kapsuli adenoasociiranega virusa (AAV), protitelesa proti AAV pa so se po uporabi zdravila Glybera pojavila ali povečala pri vseh preskušancih. Klinična pomembnost odziva protiteles ni znana (glejte poglavje 4.2 o ponovni uporabi).

Nevtralizirajoči test se ni uporabil.

Odziv limfocitov T proti AAV se je po zdravljenju zaznal samo pri približno polovici preskušancev. Pri nobenem preskušancu se ni ugotovil odziv limfocitov T proti LPL.

Pojavili se niso nobeni resni neželeni učinki, povezani z zdravilom Glybera ali imunosupresijo, razen enega primera povišane telesne temperature (39,9 °C) v študiji CT-AMT-011-01, ki je izginila v enem dnevu.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9 Preveliko odmerjanje

Predklinične študije z odmerki, ki so desetkrat večji od priporočenega odmerka (1 x 1013 gk/kg), niso pokazale nobenih sistemskih neželenih znakov ali simptomov. Ob prevelikem odmerjanju je priporočeno simptomatsko in podporno zdravljenje, ki ga določi lečeči zdravnik.

Če se na isto mesto injiciranja pomotoma injicirata dva odmerka, lahko to povzroči več lokalnih reakcij, kot sta podplutba ali občutljivost.

Lokalna bolečina ali občutljivost se lahko obravnavata s simptomatskim zdravljenjem, kot je uporaba lokalnih ali sistemskih sredstev za lajšanje bolečine.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zmanjšanje ravni serumskih lipidov, druga zdravila za zmanjšanje ravni holesterola in serumskih lipidov, oznaka ATC: C10AX10.

Mehanizem delovanja

Zdravilo Glybera vsebuje humano varianto gena LPLS447X v vektorju z adenoasociiranim virusnim serotipom 1 (AAV1), ki je usmerjen na mišico. Zdravilo Glybera se injicira kot enkratni niz injiciranj v mišico na spodnjih

okončinah, kjer ga privzamejo miociti. Elementi vektorja so se izbrali tako, da se promovira izražanje gena LPLS447X s privzemanjem ustroja ekspresije celice in da miociti proizvajajo proteinski produkt transgena LPLS447X , tako da se vektor ne more reproducirati.

Farmakodinamični učinki

Lipoproteinska lipaza je ključni encim „prvega koraka“ pri presnovi lipoproteinov po vnosu maščobe s hrano. V kliničnih študijah so pri posameznih bolnikih opazili prehodno zmanjšanje trigliceridov do 12 tednov. Poleg tega zdravilo Glybera omogoča ekspresijo proteina LPL v mišici, v katero se je injiciralo, na kar kaže izboljšanje postprandialne presnove hilomikronov, ki so ga opazili pri majhni podskupini bolnikov.

Klinična učinkovitost in varnost

Klinična učinkovitost in varnost zdravila Glybera sta se ocenili v treh intervencijskih študijah z AAV1-LPLS447X

pri preskušancih z LPLD.

Pred dvema od teh kliničnih preskušanj so se opravile prospektivne opazovalne študije, s katerimi so ocenili raven trigliceridov (TG) na tešče ter simptome in znake LPLD pri preskušancih na dieti z majhnim vnosom maščob. Strogo upoštevanje omejitve vnosa maščobe s hrano je bilo težavno.

V kliničnih študijah zdravila Glybera se je uporabila standardna genetska analiza (določanje zaporedja). Za potrditev diagnoze je treba uporabiti ustrezne teste z oznako CE ali celotno zaporedje genov.

Klinično preskušanje CT-AMT-010-01

V 12-tedenski odprti študiji s povečevanjem odmerka so AAV1-LPLS447X dali 8 bolnikom z LPLD (1 x 1011 gk do 3 x 1011 gk na kg telesne mase, intramuskularno). Pojavili se niso nobeni resni neželeni učinki, povezani z zdravilom. Opazili niso toksičnosti, ki bi

zahtevala omejitev odmerka. Pri polovici preskušancev so opazili odziv limfocitov T proti vektorju. V primerjavi

z obdobjem pred injiciranjem so pri vseh bolnikih opazili prehodno in spremenljivo znižanje mediane ravni trigliceridov.

Klinično preskušanje CT-AMT-011-01

Cilj odprte študije s povečevanjem odmerka je bil oceniti varnostni profil in znižanje ravni trigliceridov v plazmi na tešče 12 tednov po injiciranju zdravila Glybera pri 14 bolnikih z LPLD. Vsi bolniki so bili v glavnem 12- tedenskem obdobju študije na nadzorovani dieti z majhnim vnosom maščob. Prva vključena bolnika sta prejela odmerek 3 x 1011 gk/kg, naslednji 4 bolniki so prejeli odmerek 3 x 1011 gk/kg z imunosupresivnim režimom (peroralni ciklosporin in peroralni mofetilmikofenolat od dneva po injiciranju zdravila Glybera do 12. tedna), zadnjih 8 bolnikov pa je prejelo odmerek 1 x 1012 gk/kg z imunosupresivnim režimom. Odziv limfocitov T brez kliničnih posledic so opazili pri približno polovici bolnikov. Glede na podatke o trigliceridih se zdi, da je najoptimalnejši odmerek 1 x 1012 gk/kg.

Klinično preskušanje CT-AMT-011-02

To je odprta študija alipogentiparvoveka v fiksnem odmerku 1 x 1012 gk/kg telesne mase, ki se je dajal kot enkratni niz intramuskularnih injiciranj. V študijo je bilo vključenih pet primernih preskušancev, od katerih so

vsi prejemali alipogentiparvovek. Preskušanci so prejemali tudi dnevni peroralni odmerek 3 mg/kg/dan ciklosporina in 2 g/dan mofetilmikofenolata , kar se je začelo tri dni pred injiciranjem

alipogentiparvoveka in trajalo do 12. tedna. Bolniki so 30 minut pred injiciranjem alipogentiparvoveka prejeli enkratni intravenski bolus metilprednizolona (1 mg/kg telesne mase).

Pri enem bolniku je bila 7 tednov po zdravljenju postavljena diagnoza pljučne embolije. Pri nekaterih posameznikih so opazili prehodno zmanjšanje trigliceridov v trajanju do 12 tednov. Po tem obdobju so se ravni trigliceridov povrnile na izhodiščno vrednost. Dokazljivo izboljšanje postprandialne presnove

CM so pokazali pri 5/5 bolnikov do 14. tedna in pri 3/3 bolnikov, ki so jih spremljali do 52. tedna.

Vse intervencijske študije so se nadaljevale z dolgotrajnimi študijami sledenja. Pri bolnikih v študiji CT-AMT-010-01 so sledenje opravljali do 5 let (n = 6) po zdravljenju, pri bolnikih v študiji CT-AMT- 011-01 do 5 let (n = 13), pri bolnikih v študiji CT-AMT-011-02 pa do 1 leta (n = 3).

Biopsije mišic, ki so jih odvzeli pol leta po injiciranju, so pokazale dolgotrajno ekspresijo gena LPL in prisotnost biološko aktivnega proteina LPL.

Klinično preskušanje CT-AMT-11-03

Študija CT-AMT-011-03 je bila kombinirana retrospektivna in prospektivna študija oseb, ki so sodelovale v študijah CT-AMT-10-01, CT-AMT-11-01, CT-AMT-11-02.

V obdobju sledenja, ki je trajalo do 3 leta po zdravljenju, so opazili zmanjševanje incidence in resnosti pankreatitisa pri 12 bolnikih, ki so imeli v življenju več napadov.

Klinično preskušanje CT-AMT-11-05

Nadaljnje spremljanje bolnikov, ki so sodelovali v študiji CT-AMT-11-03 (do mediane 5,8 let po izpostavljenosti zdravilu Glybera) je pokazalo zmanjšanje hospitalizacije za 1 dan na bolnika na leto v primerjavi z enako časovno dolžino pred izpostavljenostjo.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Glybera za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje pomanjkanja lipoproteinske lipaze (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

Zdravilo je pridobilo dovoljenje za promet v „izjemnih okoliščinah“. To pomeni, da zaradi redkosti bolezni ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov o zdravilu. Evropska agencija za zdravila bo vsako leto pregledala vse nove podatke, ki bodo na voljo. Če bo potrebno, bo posodobljen tudi ta povzetek glavnih značilnosti zdravila.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Pričakuje se, da se bo zdravilo Glybera razgradilo z endogenim proteinom in katabolnimi potmi DNK.

Predklinična biološka porazdelitev

Po intramuskularnem injiciranju zdravila Glybera pri miših se je DNK vektorja prehodno zaznala v

krvnem obtoku. Osem dni po injiciranju so v injiciranih mišicah in mezgovnih bezgavkah ugotovili visoke ravni zaporedja DNK vektorja. Z izjemo mesta injiciranja so največje število kopij DNK vektorja odkrili v jetrih in krvi. Najmanjše število kopij so odkrili v možganih, pljučih, srcu in skupinah mišic, v katere niso injicirali zdravila. V gonadah in reproduktivnih organih so bile ravni kopij DNK vektorja nizke. Rezidiualne ravni DNK vektorja so ostale visoke v injicirani mišici in dimeljskih bezgavkah, medtem ko so se v drugih organih enakomerno zniževale. Ravni DNK vektorja iz zdravila Glybera, ki so jih odkrili v gonadah, so bile merljive, vendar nižje kot v netarčnih organih. Sočasno imunosupresivno zdravljenje v majhnih in velikih odmerkih ni vplivalo na vzorec biološke porazdelitve pri miših. Vzorec biološke porazdelitve je bil zelo podoben tudi pri drugih preučevanih živalskih vrstah (mačkah in kuncih).

Klinična farmakokinetika in razsejanje

Razsejanje so v kliničnih študijah ocenili z odvzemom sline, urina in sperme. V študiji CT-AMT-011- 02 so odvzeli tudi blato. Po injiciranju zdravila Glybera pri preskušancih so največje koncentracije

DNK vektorja zaznali v serumu, z očistkom enega do dveh logaritmov na teden.

V slini je bilo mogoče DNK vektorja zaznati do 12 tednov, v urinu do 10 tednov, v spermi pa do 26 tednov. Vsi preskušanci razen dveh so 12 tednov prejemali imunosupresivna sredstva. Obstaja teoretično tveganje, da sočasna uporaba imunosupresivnega režima povzroči daljšo persistenco DNK virusa v serumu ter daljše razsejanje v slini, urinu in spermi.

Visoke ravni DNK vektorja so do 12 tednov po odmerjanju zaznavali v tkivu, na katero je bilo usmerjeno zdravilo Glybera, injicirani nožni mišici, vendar pa tega niso opazili v mišicah, kamor zdravilo ni bilo injicirano.

Farmakokinetika pri posebnih populacijah, npr. starejših bolnikih/ledvični okvari

Zdravilo Glybera se injicira neposredno v tarčni organ, skeletno mišico. Ni pričakovati, da bodo delovanje jeter in ledvic, polimorfizmi citokroma P450 in staranje vplivali na klinično učinkovitost ali varnost zdravila Glybera.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Injiciranje zdravila Glybera so živali dobro prenašale v vseh opravljenih študijah na živalih, saj niso opazili nobenih kliničnih znakov. Pri miših so pri histopatološki preiskavi opazili lokalne celične infiltrate in znake degeneracije ter regeneracije brez nekroze v mišici, v katero je bil injiciran klinični odmerek. Ti učinki so bili odvisni od odmerka, vendar so se sčasoma vrnili na prejšnje stanje. Kot je bilo pričakovati, so se pri vseh živalih razvila protitelesa proti beljakovinski kapsuli AAV.

Med zdravljenjem štiri tedne pred parjenjem pri miših niso opazili toksičnosti za samice, plod in razvoj. Po zdravljenju samcev ali samic pred parjenjem pri plodih niso zaznali DNK vektorja.

Študij kancerogenosti niso izvedli, vendar v študijah toksičnosti niso opazili povečanja pogostnosti tumorjev. Čeprav za obravnavo tumorigenega potenciala ne obstaja popolnoma primeren živalski model, razpoložljivi toksikološki podatki ne kažejo nobenih težav s tumorigenostjo.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

brezvodni dinatrijev fosfat kalijev klorid kalijev dihidrogenfosfat natrijev klorid saharoza

voda za injekcije

6.2 Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3 Rok uporabnosti

18 mesecev za zamrznjene viale

Ko se zdravilo odmrzne, ga je treba uporabiti takoj. Če se ne uporabi takoj, se sme viale shranjevati največ 8 ur v hladilniku pri temperaturi od 2 ºC do 8 ºC, pri čemer morajo biti zaščitene pred svetlobo.

Ko se zdravilo odmrzne, se ne sme ponovno zamrzniti.

Če se zdravilo ne shranjuje v hladilniku, se lahko največ 8 ur shranjuje v injekcijskih brizgah, zaščitenih pred svetlobo, pri temperaturi do 25 °C.

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Viale shranjujte in prevažajte zamrznjene pri temperaturi –25 °C do –15 °C. Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina ter posebna oprema za uporabo, dajanje ali implantacijo

1 ml raztopine v 2-mililitrski (stekleni) viali z injekcijskim zamaškom iz silikoniziranega klorobutila in zaporko.

Vsak oblikovan, prozoren, zatesnjen plastični ovoj vsebuje 2 ali 3 posamezne viale z listom za absorpcijo tekočine.

Zunanja škatla vsebuje različno število ovojev, kar je odvisno od odmerka, ki ga potrebuje posamezni bolnik.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom ter odlaganje

Glejte lokalne smernice za biološko varnost, ki veljajo za ravnanje z zdravili, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, in njihovo odstranjevanje.

Delovne površine in material, ki so morda prišli v stik z zdravilom Glybera, je treba za vsaj 10 minut dekontaminirati z ustreznimi virucidnimi dezinfekcijskimi sredstvi, ki delujejo na viruse brez ovojnice

(kot so sredstva, ki sproščajo hipoklorit in klor).

Priprava zdravila Glybera za injiciranje

Ko se izračuna količina zdravila Glybera, ki jo je treba injicirati (glejte poglavje 4.2), vzemite ustrezno

število vial za enkratno uporabo iz zamrzovalnika in počakajte, da se odtajajo na sobni temperaturi (15

oC do 25 oC), približno 30–45 minut pred polnjenjem injekcijskih brizg.

Ko se viale odtajajo, je treba vsako vialo dvakrat nežno obrniti, da zagotovite enakomerno mešanje. Viale preglejte za delce in barvo. Bistra do rahlo opalescentna in brezbarvna raztopina ne sme vsebovati vidnih delcev. Uporabiti smete samo bistro in brezbarvno raztopino brez vidnih delcev. Če je viala videti poškodovana, ne smete pripraviti brizg za injiciranje, injiciranje pa je treba prestaviti in bolnika ponovno naročiti. O tem je treba takoj obvestiti imetnika dovoljenja za promet z zdravilom.

Zdravilo Glybera je dobavljeno v za bolnika specifičnem pakiranju, kar pomeni, da vsebuje točno število vial za enega bolnika, ki se izračuna na podlagi bolnikove telesne mase.

Iz odtajanih vial je treba napolniti izračunano število injekcijskih brizg, ki jih je treba označiti in položiti v vsebnik, zaščiten pred svetlobo in primeren za transport v sobo, kjer bo bolnik prejel intramuskularno injiciranje.

Da se izognete injiciranju delcev zamaška zaradi dveh polnjenj brizge, morate uporabiti eno iglo za polnjenje brizg iz viale (ki se pusti v zamašku) in ločeno iglo za vsako injekcijsko brizgo.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

uniQure biopharma B.V. Meibergdreef 61

1105 BA Amsterdam Nizozemska

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/12/791/001

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 25. oktober 2012

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu/.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept