Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

INOmax (nitric oxide) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - R07AX

Updated on site: 08-Oct-2017

Ime zdravilaINOmax
ATC kodaR07AX
Substancanitric oxide
ProizvajalecLinde Healthcare AB

1.IME ZDRAVILA

INOmax 400 ppm mol/mol plin za inhaliranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

dušikov oksid (NO) 400 ppm mol/mol

2-litrska jeklenka, napolnjena pri tlaku 155 bar, vsebuje 307 litrov plina pri tlaku 1 bar in temperaturi 15 oC.

10-litrska jeklenka, napolnjena pri tlaku 155 bar, vsebuje 1535 litrov plina pri tlaku 1 bar in temperaturi 15 oC.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

plin za inhaliranje

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo INOmax je, skupaj s podporo dihanju in drugimi ustreznimi zdravilnimi učinkovinami, namenjeno:

zdravljenju novorojenčkov, rojenih po vsaj 34 tednih nosečnosti, s hipoksično respiratorno odpovedjo, povezano s kliničnim ali ehokardiogramskim dokazom pljučne hipertenzije, z namenom izboljšanja oksigenacije in zmanjšanja potrebe po zunajtelesni membranski oksigenaciji;

kot del zdravljenja pred- in pooperacijske pljučne hipertenzije, povezane s srčnim kirurškim posegom, pri odraslih ter novorojenčkih, otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 17 let, zato da se selektivno zniža pljučni arterijski tlak ter izboljšata delovanje desnega prekata in oksigenacija.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Persistentna pljučna hipertenzija pri novorojenčkih (PPHN)

Predpisovanje dušikovega oksida mora nadzirati zdravnik z izkušnjami v intenzivni negi novorojenčkov. Predpisovanje naj bo omejeno na tiste enote za novorojenčke, ki so ustrezno usposobljene za uporabo sistema za dovajanje dušikovega oksida. Zdravilo INOmax se sme dovajati le, če ga predpiše neonatolog.

Zdravilo INOmax uporabljajte pri predihavanju novorojenčkov, ki potrebujejo podporo >24 ur. Zdravilo INOmax lahko uporabljate šele po optimizaciji podpore dihanju. To vključuje optimiziranje dihalnega volumna/tlaka in okrepitev pljuč (surfaktant, visokofrekvenčno predihavanje ter pozitivni in ekspiratorni tlak).

Pljučna hipertenzija, povezana s srčnim kirurškim posegom

Predpisovanje dušikovega oksida mora nadzorovati zdravnik z izkušnjami s kardiotorakalno anestezijo in intenzivno nego. Predpisovanje mora biti omejeno na kardiotorakalne enote, ki so ustrezno usposobljene za uporabo sistemov za dovajanje dušikovega oksida. Zdravilo INOmax se lahko dovaja samo, če ga predpiše anestezist ali zdravnik z intenzivne nege.

Odmerjanje

Persistentna pljučna hipertenzija pri novorojenčkih (PPHN)

Največji priporočeni odmerek zdravila INOmax je 20 ppm in tega odmerka ne smete prekoračiti. V ključnih kliničnih preizkušanjih so uporabili začetni odmerek 20 ppm. Začnite takoj ko je mogoče, in v 4 do 24 urah zdravljenja omejite odmerek na 5 ppm, pod pogojem, da je arterijska oksigenacija pri tem najnižjem odmerku ustrezna. Zdravljenje z vdihavanjem dušikovega oksida obdržite na 5 ppm dokler se oksigenacija novorojenčka ne izboljša tako, da je FiO2 (delež vdihnjenega kisika) <0,60.

Zdravljenje lahko traja do 96 ur, oziroma dokler obstoječa desaturacija s kisikom ni odpravljena in je novorojenček pripravljen na prekinitev zdravljenja z zdravilom INOmax. Trajanje zdravljenja je različno, vendar je običajno krajše od štirih dni. V primeru neodzivanja na vdihovanje dušikovega oksida glejte poglavje 4.4.

Prekinitev zdravljenja

Uporabo zdravila INOmax prekinite po znatnem zmanjšanju podpore dihanju oziroma po 96 urah zdravljenja. Ko ste se odločili prekiniti zdravljenje z vdihovanjem dušikovega oksida, za 30 minut do eno uro zmanjšajte odmerek na 1 ppm. Če se med uporabo zdravila INOmax v odmerku 1 ppm oksigenacija ne spremeni, povečajte FiO2 za 10 %, prekinite uporabo zdravila INOmax in pri novorojenčku skrbno opazujte morebiten pojav znakov hipoksemije. Če se oksigenacija zniža za

>20 %, morate znova uvesti zdravljenje z zdravilom INOmax v odmerku 5 ppm, o možnosti prekinitve zdravljenja pa znova premislite po 12 do 24 urah. Pri otrocih, pri katerih zdravljenja z zdravilom INOmax ne morete prekiniti po 4 dneh, opravite temeljit pregled za diagnosticiranje drugih obolenj.

Pljučna hipertenzija, povezana s srčnim kirurškim posegom

Zdravilo INOmax se lahko uporablja šele po optimizaciji konservativne podpore. V kliničnih preskušanjih se je zdravilo INOmax dajalo v kombinaciji z drugimi standardnimi režimi zdravljenja v predoperacijskem okolju, vključno z inotropnimi in vazoaktivnimi zdravili. Pri uporabi zdravila INOmax je treba skrbno spremljati hemodinamiko in oksigenacijo.

Novorojenčki, otroci in mladostniki, stari od 0 do 17 let

Začetni odmerek inhalacijskega dušikovega oksida je 10 ppm (delcev na milijon) vdihanega plina. Odmerek se lahko poveča do 20 ppm, če uporabljeni odmerek nima zadostnih kliničnih učinkov. Treba je uporabiti najmanjši učinkoviti odmerek in ga zmanjšati do 5 ppm, če sta tlak v pljučni arteriji in sistemska arterijska oksigenacija pri tem odmerku ustrezna.

Klinični podatki, ki podpirajo predlagani odmerek pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let, so omejeni.

Odrasli

Začetni odmerek inhalacijskega dušikovega oksida je 20 ppm (delcev na milijon) vdihanega plina. Odmerek se lahko poveča do 40 ppm, če uporabljeni odmerek nima zadostnih kliničnih učinkov. Treba je uporabiti najmanjši učinkoviti odmerek in ga zmanjšati do 5 ppm, če sta tlak v pljučni arteriji in sistemska arterijska oksigenacija pri tem odmerku ustrezna.

Učinki inhaliranega dušikovega oksida so hitri, saj se znižanje tlaka v pljučni arteriji in izboljšanje oksigenacije pojavita v 5–20 minutah. Če odziv ni zadosten, se lahko odmerek titrira po najmanj 10 minutah.

Če se po 30 minutah poskusnega zdravljenja ne pojavijo nobeni koristni fiziološki učinki, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

Zdravljenje se začne kadarkoli med predoperacijskim delovnim potekom, da se zmanjša pljučni tlak. V kliničnih študijah se je zdravljenje pogosto začelo pred ločitvijo od srčno-pljučnega obvoda. Inhalacijski dušikov oksid se je v predoperacijskem okolju dajal do sedem dni, navadno pa čas zdravljenja traja od 24 do 48 ur.

Prekinitev zdravljenja

Zdravljenje z zdravilom INOmax ter ventilatorsko in inotropno podporo je treba prekiniti takoj, ko se hemodinamika stabilizira. Prekinitev zdravljenja z inhalacijskim dušikovim oksidom je treba opraviti po korakih. Odmerek je treba postopoma zmanjšati na 1 ppm v 30 minutah, pri čemer je treba skrbno spremljati sistemski in centralni tlak, potem pa sistem izklopiti.

Prekinitev je treba opraviti vsaj 12 ur po stabilizaciji bolnika z majhnim odmerkom zdravila INOmax.

Prehitra prekinitev zdravljenja z inhalacijskim dušikovim oksidom pomeni tveganje za povratno povišanje tlaka v pljučni arteriji, kar posledično povzroči nestabilnost krvnega obtoka.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila INOmax pri nedonošenčkih, rojenih po manj kot 34 tednih nosečnosti, še nista ugotovljeni. Podatke, ki so trenutno na voljo, boste našli v poglavju 5.1, vendar priporočil za odmerjanje ni mogoče dati.

Način uporabe

Za endotraheopulmonalno uporabo.

Dušikov oksid dovajamo bolnikom z mehanskim predihavanjem po razredčenju z mešanico kisika/zraka z uporabo odobrenega (z oznako CE) sistema za dovajanje dušikovega oksida. Med pripravo pred začetkom zdravljenja se prepričajte, da nastavitev naprave ustreza koncentraciji plina v jeklenki.

Sistem za dovajanje mora zagotavljati stalno koncentracijo vdihanega zdravila INOmax, ne glede na respirator. Z respiratorjem za novorojenčke s stalnim pretokom lahko to dosežete tako, da low flow zdravila INOmax potopite v inspiracijsko vejo napeljave respiratorja. Pri novorojenčku je predihavanje s prekinitvami pretoka lahko povezano z znatnimi dvigi koncentracije dušikovega oksida. Sistem za dovajanje dušikovega oksida za predihavanje s prekinitvami pretoka bi moral te dvige koncentracije dušikovega oksida ustrezno odpraviti.

Koncentracijo vdihanega zdravila INOmax morate v inspiracijski veji napeljave ob bolniku nenehno meriti. Na istem mestu merite tudi koncentracijo dušikovega dioksida (NO2) in FiO2 z uporabo umerjenih in odobrenih (z oznako CE) nadzornih naprav. Zaradi bolnikove varnosti poskrbite za ustrezne alarme za zdravilo INOmax (± 2 ppm predpisanega odmerka), NO2 (1 ppm) in FiO2 (± 0,05). Tlak v jeklenki z zdravilom INOmax mora biti prikazan, da jo lahko pravočasno zamenjate brez prekinitve zdravljenja. Vedno imejte pri roki nadomestne jeklenke, da bi zagotovili pravočasno zamenjavo. Zdravljenje z zdravilom INOmax mora biti pri posegih, kot so sukcija, prevoz bolnika in oživljanje, mogoče tudi z ročnim predihavanjem.

Zaradi morebitne okvare sistema ali prekinitve električnega toka morate imeti na voljo nadomestno napajanje z baterijo in nadomestni sistem za dovajanje dušikovega oksidaNapajanje. nadzornih naprav mora biti neodvisno od delovanja naprave za dovajanje.

Zgornja meja izpostavljenosti (srednja izpostavljenost) dušikovemu oksidu za osebje, ki jo določa

delavska zakonodaja v večini držav, je 25 ppm v 8 urah (30 mg/m3) in ustrezna omejitev za NO2 je 2-3 ppm (4-6 mg/m3).

Usposabljanje za uporabo

Ključni elementi, ki jih je treba zajeti pri usposabljanju zdravstvenega osebja, so opisani v nadaljevanju.

Pravilna namestitev in priključitev

-Priključitev na jeklenko in na napeljavo respiratorja za dihanje.

Delovanje

-Postopek preverjanja pred uporabo (niz korakov, potrebnih tik pred začetkom uporabe pri vsakem bolniku, da se prepričate, ali sistem deluje pravilno in je očiščen NO2)

-Nastavitev naprave za dovajanje pravilne koncentracije dušikovega oksida

-Nastavljanje nadzornih naprav za alarmne signale pri visokih in nizkih koncentracijah NO, NO2 in O2

-Uporaba ročnega nadomestnega sistema za dovajanje

-Postopki pravilne menjave jeklenk in čiščenja sistema

-Alarmi za odpravljanje napak

-Umerjanje nadzornih naprav za NO, NO2 in O2

-Mesečno preverjanje delovanja sistema

Nadzor nastajanja methemoglobina (MetHb)

Znano je, da je aktivnost methemoglobin-reduktaze pri novorojenčkih in dojenčkih manjša kot pri odraslih. Koncentracijo methemoglobina morate meriti eno uro po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax z uporabo analizatorja, ki zanesljivo razločuje med fetalnim hemoglobinom in methemoglobinom. Če je koncentracija methemoglobina >2,5 %, zmanjšajte odmerek zdravila INOmax, poleg tega pa razmislite o uporabi reducentov, kot je metilen modro. Čeprav se koncentracija methemoglobina po nizki začetni vrednosti redko znatno poveča, iz previdnosti ponovite merjenje methemoglobina vsak dan ali vsaka dva dneva.

Pri odraslih, pri katerih se bo opravil srčni kirurški poseg, je treba eno uro po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax izmeriti raven methemoglobina. Če se frakcija methemoglobina poviša na raven, ki lahko ogrozi zadostno dovajanje kisika, je treba odmerek zdravila INOmax zmanjšati ter razmisliti o uporabi zdravil za zniževanje methemoglobina, kot je metilen modro.

Nadzor nastajanja dušikovega dioksida (NO2)

Tik pred začetkom uporabe pri vsakem bolniku morate opraviti pravilen postopek, s katerim sistem očistite NO2. Koncentracija NO2 mora biti čim nižja in vedno <0,5 ppm. Če je koncentracija NO2 >0,5 ppm, je treba oceniti motnje v delovanju sistema, ponovno umeriti analizator NO2 ter po možnosti znižati koncentracijo zdravila INOmax in/ali FiO2. Če pride do nepričakovane spremembe v koncentraciji zdravila INOmax, je treba oceniti motnje v delovanju sistema in ponovno umeriti analizator.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Pri novorojenčkih, za katere je znano, da so odvisni od obvoda krvi z desne na levo ali izrazitega obvoda krvi z leve na desno.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Nezadosten odziv

Če ocenite, da je klinični odziv po 4-6 urah po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax neustrezen, upoštevajte naslednje.

Pri bolnikih, ki bodo premeščeni v drugo bolnišnico, zagotovite možnost dovajanja dušikovega oksida med prevozom, da preprečite poslabšanje zdravstvenega stanja ob nenadni prekinitvi dovajanja zdravila INOmax. V primeru stalnega slabšanja ali izostanka izboljšanja glede na trenutne okoliščine pretehtajte možnost uporabe rešilnega sistema, kot je ECMO (zunajtelesna membranska oksigenacija).

Posebne skupine bolnikov

V kliničnih raziskavah niso dokazali učinkovitosti vdihovanja dušikovega oksida pri bolnikih s prirojeno diafragmalno hernijo.

V primeru obvoda krvnega obtoka z leve na desno lahko zdravljenje z vdihovanjem dušikovega oksida poslabša srčno insuficienco. Vzrok je neželena pljučna vazodilatacija, ki jo povzroča vdihnjeni dušikov oksid, kar lahko pripelje do nadaljnjega povečanja že obstoječe pljučne hiperperfuzije in posledično morda do miokardnega infarkta sprednje ali zadnje stene. Zato je pred uporabo dušikovega oksida priporočljivo opraviti kateterizacijo pljučne arterije ali ehokardiografsko preiskavo osrednje hemodinamike. Pri bolnikih s kompleksno srčno okvaro, pri kateri je visok tlak v pljučni arteriji pomemben za vzdrževanje cirkulacije, je treba inhalacijski dušikov oksid uporabljati previdno.

Inhalacijski dušikov oksid je prav tako treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvarjenim delovanjem levega prekata in povišanim zagozditvenim tlakom v pljučnih kapilarah (PCWP), saj so lahko izpostavljeni tveganju razvoja srčne odpovedi (npr. pljučnega edema).

Prekinitev zdravljenja

Odmerka zdravila INOmax ne smete nenadno prekiniti, ker bi se lahko povečal tlak v pljučni arteriji (PAP – »pulmonary artery pressure«) in/ali poslabšala oksigenacija krvi (PaO2). Poslabšanje oksigenacije in povišanje PAP se lahko pojavita tudi pri novorojenčkih, pri katerih ni očitnega odziva na zdravilo INOmax. Pri prekinitvi vdihovanja dušikovega oksida morate biti previdni. Pri bolnikih, ki bodo zaradi dodatnega zdravljenja premeščeni v druge ustanove in ki morajo še naprej vdihovati dušikov oksid, poskrbite, da bodo med prevozom imeli neprekinjeno dovajanje dušikovega oksida. Zdravniki morajo ob bolniških posteljah imeti dostop do nadomestnega sistema za dovajanje dušikovega oksida.

Nastajanje methemoglobina

Velik delež vdihnjenega dušikovega oksida se absorbira sistemsko. Končna produkta dušikovega oksida, ki vstopita v krvni obtok, sta večinoma methemoglobin in nitrat. Koncentracijo methemoglobina v krvi morate nadzorovati (glejte poglavje 4.2).

Nastajanje NO2

V zmeseh plinov, ki vsebujejo dušikov oksid in O2, se hitro tvori NO2. Dušikov oksid lahko na ta način povzroči vnetja in poškodbe dihalnih poti. Če koncentracija dušikovega dioksida preseže 0,5 ppm, morate zmanjšati odmerek dušikovega oksida.

Učinek na krvne ploščice

Poskusi na živalih so pokazali, da dušikov oksid lahko vpliva na hemostazo in podaljša krvavitve. Podatki pri odraslih ljudeh so si nasprotujoči, pri randomiziranih nadzorovanih kliničnih preizkušanjih na novorojenčkih s hipoksično respiratorno odpovedjo, rojenih v roku ali blizu roka, pa ni bilo povečanja zapletov pri krvavitvah.

Kadar se zdravilo INOmax več kot 24 ur daje bolnikom s funkcionalnimi ali kvantitavnimi anomalijami krvnih ploščic, nizkim koagulacijskim faktorjem ali bolnikom, ki se zdravijo z antikoagulanti, se priporoča redno spremljanje hemostaze in merjenje časa krvavitve.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Na osnovi razpoložljivih podatkov ne moremo izključiti klinično značilnih interakcij z drugimi zdravili, ki jih uporabljamo pri zdravljenju hipoksične respiratorne odpovedi. Zdravilo INOmax v kombinaciji s snovmi, ki so donorji dušikovega oksida, vključno z natrijevim nitroprusidom in nitroglicerinom, lahko povzroči dodatno tveganje za razvoj methemoglobinemije. Zdravilo INOmax so varno uporabljali skupaj s tolazolinom, dopaminom, dobutaminom, steroidi, surfaktantom in pri visokofrekvenčnem predihavanju.

Kombinirane uporabe z drugimi vazodilatatorji (npr. sildenafila) niso preučevali obsežno. Razpoložljivi podatki kažejo na dodatne učinke na centralno cirkulacijo, tlak v pljučni arteriji in delovanje desnega prekata. Kombinacije dušikovega oksida in drugih vazodilatatorjev, ki delujejo na sisteme cGMP ali cAMP, je treba uporabljati previdno.

Pri sočasni uporabi dušikovega oksida in snovi, za katere je znano, da povečajo koncentracije methemoglobina (npr. alkilni nitrati in sulfonamidi), obstaja povečano tveganje za tvorbo methemoglobina. Torej morate med zdravljenjem z vdihavanjem dušikovega oksida previdno uporabljati snovi, za katere je znano, da povečajo koncentracije methemoglobina. Prilokain, dan bodisi v peroralni, parenteralni ali topikalni obliki, lahko povzroči methemoglobinemijo. Potrebna je previdnost pri dajanju zdravila INOmax hkrati z zdravili, ki vsebujejo prilokain.

V prisotnosti kisika dušikov oksid hitro oksidira v snovi, ki so toksične za epitel bronhijev in alveolo- kapilarne membrane. Večinoma nastaja dušikov dioksid (NO2), ki lahko povzroči vnetje in poškodbe dihalnih poti. Podatki iz raziskav na živalih kažejo tudi povečano dovzetnost za okužbe dihalnih poti pri izpostavljenosti majhnim količinam NO2. Med zdravljenjem z dušikovim oksidom v odmerku do 20 ppm mora biti koncentracija NO2 <0,5 ppm. Če koncentracija NO2 kadarkoli preseže 1 ppm, nemudoma zmanjšajte odmerek dušikovega oksida. Informacije o nadzorovanju koncentracije NO2 boste našli v poglavju 4.2.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Ni zadostnih podatkov o uporabi dušikovega oksida pri nosečnicah. Možno tveganje za ljudi ni znano.

Ni znano, ali se dušikov oksid izloča v materino mleko.

Zdravilo INOmax se ne sme uporabljati v obdobju nosečnosti ali dojenja.

Študij o vplivu na plodnost niso opravili.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Podatek ni potreben.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Nenadna prekinitev zdravljenja z vdihovanjem dušikovega oksida lahko povzroči povratno reakcijo, zmanjšanje oksigenacije, povečanje centralnega tlaka in posledično zmanjšanje sistemskega krvnega tlaka. Povratna reakcija je najpogostejši neželeni učinek, povezan s klinično uporabo zdravila INOmax. Povratna reakcija lahko nastopi na začetku zdravljenja ali kasneje med zdravljenjem.

V eni od kliničnih študij (NINOS) je bila pri skupinah bolnikov, ki so prejemali zdravilo, podobna incidenca in intenzivnost intrakranialnih krvavitev, krvavitev 4. stopnje, periventrikularne levkomalacije, možganske kapi, epileptičnih napadov, ki so zahtevali zdravljenje s protikonvulzivnimi zdravili, pljučnih krvavitev in krvavitev v prebavilih.

Razpredelnica z neželenimi učinki

V spodnji preglednici so neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi zdravila INOmax v preskušanju CINRGI pri 212 novorojenčkih ali v obdobju trženja pri novorojenčkih (starih <1 mesec). Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Organski

Zelo

Pogosti

Občasni

Red

Zelo

Neznana

sistem

pogosti

 

 

ki

redki

 

 

 

 

 

 

 

 

Bolezni krvi

trombo-

-

methemo-

-

-

-

in

citopenijaa

 

globinemijaa

 

 

 

limfatičnega

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sistema

 

 

 

 

 

 

Srčne bolezni

-

-

-

-

-

bradikardijab

 

 

 

 

 

 

(po nenadni

 

 

 

 

 

 

prekinitvi

 

 

 

 

 

 

zdravljenja)

Žilne bolezni

-

hipotenzijaa, b,d

-

-

-

 

Bolezni dihal,

-

atelektazaa

-

-

-

hipoksijab,d

prsnega koša

 

 

 

 

 

dispnejac

in

 

 

 

 

 

neugodje v

mediastinal-

 

 

 

 

 

prsnem košuc

nega prostora

 

 

 

 

 

suho grloc

Bolezni

-

-

-

-

-

glavobolc

živčevja

 

 

 

 

 

omoticac

a.Ugotovljeni v kliničnem preskušanju

b.Ugotovljeni v obdobju trženja

c.Ugotovljeni v obdobju trženja, poročali zdravstveni delavci po nenamerni izpostavitvi.

d: Podatki iz nadzora varnosti po prihodu zdravila na trg (PMSS-Post Marketing Safety Surveillance), učinki povezani z akutno odtegnitvijo zdravila in/ali napakami v sistemu za dovajanje zdravila. Po nenadni prekinitvi zdravljenja z vdihavanjem dušikovega oksida so opisali hitre povratne (»rebound«) reakcije kot sta povečana pljučna vazokonstrikcija in hipoksija, ki so povzročile kardiovaskularni kolaps.

Opis izbranih neželenih učinkov

Zdravljenje z vdihavanjem dušikovega oksida lahko povzroči povišanje ravni methemoglobina.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Preveliko odmerjanje zdravila INOmax se kaže s povečanjem methemoglobina in NO2. Povečanje NO2 lahko povzroči akutne poškodbe pljuč. Povečanje methemoglobina zmanjša sposobnost krvnega obtoka za prenašanje kisika. V kliničnih študijah so koncentracije NO2 >3 ppm ali koncentracije methemoglobina >7 % zdravili z zmanjšanjem odmerka ali prekinitvijo zdravljenja z zdravilom INOmax.

Methemoglobinemijo, ki je ne odpravi zmanjšanje odmerka ali prekinitev zdravljenja, lahko glede na klinično stanje zdravimo z intravenskim odmerjanjem vitamina C, intravenskim odmerjanjem metilen modrega ali s transfuzijo krvi.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila za zdravljenje bolezni dihal. Oznaka ATC: R07AX01.

Dušikov oksid je spojina, ki jo proizvajajo mnoge celice v telesu. Sprošča gladke mišice v žilah tako, da se veže na hemsko komponento citosolne gvanilat-ciklaze. Pri tem aktivira gvanilat-ciklazo in poveča znotrajcelične koncentracije cikličnega gvanozin-3’,5’-monofosfata, kar pripelje do vazodilatacije. Dušikov oksid pri vdihavanju povzroča selektivno pljučno vazodilatacijo.

Videti je, da zdravilo INOmax povečuje parcialni tlak kisika v arterijah (PaO2) tako, da razširi pljučne žile v bolj ventiliranih delih pljuč in tako preusmeri krvni pretok iz predelov pljuč z nizkim razmerjem ventilacija/perfuzija proti predelom z normalnim razmerjem.

Kronična pulmonarna hipertenzija novorojenčka (PPHN – »pulmonary hypertension of the newborn«) se pojavlja kot primarna razvojna okvara ali kot posledica drugih bolezni, kot so mekonijski aspiracijski sindrom (MAS), pljučnica, sepsa, sindrom dihalne stiske pri novorojenčkih, prirojena diafragmalna hernija (CDH – »congenital diaphragmatic hernia«) in pljučna hipoplazija. Pri teh boleznih je pljučni vaskularni upor (PVR – »pulmonary vascular resistance«) visok, kar povzroča hipoksemijo kot posledico obvoda krvi z desne na levo stran skozi ductus arteriosus in foramen ovale bolnika. Pri novorojenčkih s PPHN lahko zdravilo INOmax izboljša oksigenacijo (na kar kaže značilno povečanje PaO2).

Učinkovitost zdravila INOmax so raziskovali pri novorojenčkih s hipoksično respiratorno odpovedjo kot posledico različnih etiologij, ki so se rodili v roku ali blizu roka.

V preizkusu NINOS so naključno razdelili 235 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo tako, da so prejemali 100 % O2 z dušikovim oksidom (n = 114) ali brez njega (n = 121). Večina je prejemala začetni odmerek 20 ppm, ki so ga zniževali, kolikor je bilo mogoče, z mediano trajanja izpostavitve 40 ur. Namen tega dvojno slepega, randomiziranega, s placebom nadzorovanega preizkusa je bil določiti, ali vdihani dušikov oksid zniža smrtnost in/ali potrebo po zdravljenju z zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO – »extracorporeal membrane oxygenation«). Pri novorojenčkih, ki se niso polno odzivali pri vrednosti 20 ppm, so ocenili odzivnost pri 80 ppm dušikovega oksida ali kontrolnega plina. Kombinirana incidenca smrti in/ali začetka zdravljenja z ECMO (vnaprej določen primarni rezultat) je pokazala značilno prednost pri skupini, ki so jo zdravili z dušikovim oksidom (46 % proti 64 %, p = 0,006). Podatki so pokazali tudi pomanjkanje dodatnega učinka pri višjih odmerkih dušikovega oksida. Pogostnost neželenih učinkov je bila v obeh skupinah podobna. Pregledi pri starosti 18-24 mesecev so pokazali podobnosti v oceni duševnega, motoričnega, avdiološkega in nevrološkega stanja pri obeh skupinah.

V preskušanju CINRGI so naključno razdelili 186 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo in brez pljučne hipoplazije, rojenih v roku ali blizu roka, tako da so prejemali bodisi zdravilo INOmax (n = 97) ali dušik v plinasti obliki (placebo; n = 89) v začetnem odmerku 20 ppm, ki so ga zmanjševali do 5 ppm v 4 do 24 urah z mediano trajanja izpostavitve 44 ur. Vnaprej določeni primarni rezultat je bil začetek zdravljenja z ECMO. V skupini, ki je prejemala zdravilo INOmax, je ECMO potrebovalo značilno manjše število novorojenčkov kot v kontrolni skupini (31 % proti 57 %, p < 0,001). Skupina, ki je prejemala zdravilo INOmax, je imela značilno izboljšano oksigenacijo, ki so jo izmerili kot PaO2, OI (kisikov indeks) in alveolo-arterijski gradient (p < 0,001 za vse parametre). Od 97 bolnikov, ki so jih zdravili z zdravilom INOmax, so 2 (2 %) izključili iz študije zaradi koncentracij methemoglobina >4 %. Pogostnost in število neželenih učinkov sta bila v obeh skupinah podobna.

Pri bolnikih, pri katerih opravljajo srčni kirurški poseg, so pogosto opazili povišanje tlaka v pljučni arteriji zaradi pljučne vazokonstrikcije. Pokazali so, da inhalacijski dušikov oksid selektivno zmanjša rezistenco pljučnih žil in zniža povišan tlak v pljučni arteriji. To lahko poveča iztisni delež desnega prekata. Ti učinki izboljšajo cirkulacijo krvi in oksigenacijo v pljučni cirkulaciji.

V preskušanju INOT27 so 795 nedonošenčkov (gestacijska starost < 29 tednov) s hipoksično odpovedjo dihal naključno razporedili v skupini, ki sta prejemali zdravilo INOmax (n = 395) v odmerku 5 ppm oziroma dušik (placebo n = 400) v prvih 24 urah življenja in ki so se zdravili od 7 do 21 dni. Primarni rezultat kombiniranih končnih točk za učinkovitost glede smrti ali BPD po 36 tednih gestacijske starosti med skupinama ni bil pomembno drugačen, celo s prilagoditvijo za gestacijsko starost kot kovariato (p = 0,40) ali telesno maso kot kovariato (p = 0,41). Skupna pojavnost intraventrikularne krvavitve je bila 28,9-odstotna (114) pri skupini, ki so jo zdravili z iNO, v primerjavi z 22,9-odstotno (91) pri kontrolnih novorojenčkih. Skupno število smrti pri 36. tednu je bilo nekoliko večje v skupini, ki je prejemala iNO: 53/395 (13,4 %), v primerjavi s kontrolno skupino

42/397 (10,6 %). Preskušanje INOT25, ki je preučevalo učinke iNO pri hipoksičnih nedonošenčkih, ni pokazalo izboljšanja glede živih novorojenčkov brez BPD. V tej študiji niso opazili razlike v incidenci intraventrikularne krvavitve ali smrti. Študija BALLR1, ki je prav tako ocenjevala učinke iNO pri nedonošenčkih, vendar se je iNO uvedel po 7 dnevih v odmerku 20 ppm, je ugotovila pomembno povečano število živih novorojenčkov brez BPD v 36. in 121. gestacijskem tednu (45 % v primerjavi s 95 (35,4 %) p < 0,028). V tej študiji niso opazili nobenih znakov povečanja neželenih učinkov.

Dušikov oksid kemično reagira s kisikom in tvori dušikov dioksid.

Molekula dušikovega oksida ima en neparni elektron in je zato zelo reaktivna. Dušikov oksid v tkivih lahko s superoksidom (O2-) tvori peroksinitrit, nestabilno spojino, ki lahko z nadaljnjimi reakcijami oksidacije in redukcije povzroči poškodbe tkiv. Poleg tega ima dušikov oksid afiniteto do metaloproteinov in lahko reagira tudi s skupinami -SH v beljakovinah ter tvori nitrozilne spojine. Klinična pomembnost kemične reaktivnosti dušikovega oksida v tkivih ni znana. Študije so pokazale, da ima dušikov oksid farmakodinamične učinke na pljuča že pri tako nizkih koncentracijah v dihalih, kot je 1 ppm.

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom INOmax pri vseh podskupinah pediatričnih bolnikov s persistentno pljučno hipertenzijo in drugimi pljučnimi srčnimi boleznimi (za podatke o uporabi pri pediatrični populacijiglejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Farmakokinetiko dušikovega oksida so raziskovali pri odraslih. Dušikov oksid se po vdihavanju absorbira sistemsko. Večina ga prehaja skozi pljučne kapilare, kjer se veže na hemoglobin, ki je od 60 % do 100 % nasičen s kisikom. Pri tej ravni nasičenosti s kisikom se dušikov oksid veže predvsem na oksihemoglobin ter tvori methemoglobin in nitrat. Pri nizki nasičenosti s kisikom se dušikov oksid lahko veže z deoksihemoglobinom in prehodno tvori nitrozilhemoglobin, ki se po izpostavitvi kisiku pretvori v dušikove okside in methemoglobin. V pljučih se dušikov oksid lahko veže s kisikom in vodo ter tvori dušikov dioksid in nitrit. Dušikov dioksid in nitrit reagirata z oksihemoglobinom, pri čemer nastaneta methemoglobin in nitrat. Končna produkta dušikovega oksida, ki vstopita v krvni obtok, sta večinoma methemoglobin in nitrat.

Stanje methemoglobina pri novorojenčkih z respiratorno odpovedjo so raziskovali kot funkcijo časa in izpostavljenosti koncentracijam dušikovega oksida. Koncentracije methemoglobina narastejo v prvih 8 urah izpostavitve dušikovemu oksidu. V skupini s placebom ter v skupinah, ki so prejemale 5 ppm in 20 ppm zdravila INOmax, so se povprečne koncentracije methemoglobina obdržale pod 1 % . V skupini, ki je prejemala 80 ppm zdravila INOmax, so dosegle približno 5 %. Koncentracije methemoglobina so bile >7 % le pri bolnikih, ki so prejemali 80 ppm, in sicer pri 35 % bolnikov v skupini. Povprečen čas, potreben za doseganje najvišje koncentracije methemoglobina pri teh 13 bolnikih, je bil 10 ± 9 (SD) ur (mediana, 8 ur); en bolnik pa ni presegel 7 % do 40 ur.

Kot prevladujoči presnovek dušikovega oksida, ki se izloča v urinu, so določili nitrat, ki ustreza >70 % odmerka vdihanega dušikovega oksida. Ledvice očistijo nitrat iz plazme pri hitrosti, podobni hitrosti glomerulne filtracije.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Učinke v nekliničnih študijah so opazili samo pri izpostavljenosti, ki je zadostno presegla največjo izpostavljenost pri človeku, kar kaže majhen pomen za klinično uporabo.

Akutna toksičnost je povezana z anoksijo, kar povzroča povišane ravni methemoglobina.

Dušikov oksid je genotoksičen v nekaterih testnih sistemih. Pri podganah, ki so največ dve leti po

20 h/dan dobivale inhalacijske odmerke, manjše ali enake priporočenemu (20 ppm), ni bilo dokazov o karcinogenem učinku. Izpostavljenosti večjim odmerkom niso raziskali.

Opravili niso nobenih študij toksičnosti za razmnoževanje.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

dušik

6.2Inkompatibilnosti

V prisotnosti kisika iz NO hitro nastaja NO2 (glejte poglavje 4.5).

6.3Rok uporabnosti

3 leta

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Upoštevati morate vse predpise o ravnanju s tlačnimi posodami.

Jeklenke shranjujte v zaprtih, dobro prezračenih prostorih ali na prostem, v prezračenih lopah, kjer bodo zaščitene pred dežjem in neposredno sončno svetlobo.

Jeklenke zaščitite pred udarci, padci, oksidirajočimi in vnetljivimi materiali, vlago, viri toplote ali vžiga.

Shranjevanje v lekarnah

Jeklenke shranjujte v zračnih, čistih in zaklenjenih prostorih, namenjenih le shranjevanju plinov za medicinske namene. Znotraj tega prostora morate dodeliti ločene prostore, namenjene le shranjevanju jeklenk z dušikovim oksidom.

Shranjevanje v medicinskih oddelkih

Jeklenko morate namestiti v prostor, opremljen z ustreznimi materiali, ki omogočajo, da je jeklenka postavljena pokončno.

Prevoz jeklenk

Jeklenke morate prevažati z ustrezno opremo, da bi jih zaščitili pred nevarnostjo padcev in udarcev. Med premeščanjem bolnikov, ki prejemajo zdravilo INOmax, znotraj bolnišnice ali med bolnišnicami morajo biti jeklenke trdno nameščene v pokončen položaj, da bi preprečili padce ali neprimerno spremembo dovajanja. Posebej morate biti pozorni na pritrjevanje regulatorja tlaka, da bi preprečili morebitne okvare.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

2-litrska in 10-litrska aluminijasta jeklenka (prepoznate jo po zelenomodrem vratu in belem telesu), napolnjena pod tlakom 155 bar, opremljena z nadtlačnim (presežnotlačnim) ventilom iz nerjavečega jekla s specifičnim izhodnim priključkom.

Velikosti pakiranj:

2-litrska aluminijasta jeklenka

10-litrska aluminijasta jeklenka

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Navodila za pripravo/ravnanje z zdravilom INOmax

Ko priklapljate jeklenko INOmax na sistem za dovajanje, se vedno prepričajte, da koncentracija v jeklenki ustreza tisti, na katero je nastavljen sistem.

Da bi se izognili vsem nezgodam, morate dosledno upoštevati naslednja navodila.

-pred uporabo preverite, ali je oprema v dobrem stanju

-jeklenke morajo biti pritrjene, da preprečite padce

-ventila ne odpirajte na silo

-jeklenke ne uporabljajte, če ventil ni zaščiten z zaporko ali plaščem

-uporabljajte specifično povezavo s 30-milimetrskim navojem za uporabo v medicinske namene, skladnim s standardom ISO 5145, in regulator tlaka, ki dopušča tlak vsaj do 150 % največjega obratovalnega tlaka jeklenke (155 bar)

-pred vsako uporabo regulator tlaka očistite z mešanico dušika in dušikovega oksida, da bi preprečili vdihovanje dušikovega dioksida

-okvarjenega ventila ne smete popravljati

-regulatorja tlaka ne smete privijati s kleščami, da ne zdrobite tesnila

Vsa oprema, ki jo uporabljate pri dovajanju dušikovega oksida, vključno s priključki, cevmi in napeljavo, mora biti izdelana iz materialov, združljivih s tem plinom. S stališča rjavenja lahko sistem za dovajanje razdelimo na dva dela: 1) Od ventila jeklenke do vlažilca (suhi plin) in 2) Od vlažilca do izhoda (vlažni plin, ki lahko vsebuje NO2). Preizkusi so pokazali, da suhe mešanice dušikovega oksida lahko uporabljamo z večino materialov. Vendar prisotnost dušikovega dioksida in vlage tvori agresivno ozračje. Od kovinskih materialov se priporoča samo nerjaveče jeklo. Med preizkušene polimere, ki jih lahko uporabimo pri sistemih za dovajanje dušikovega oksida, spadata polietilen (PE) in polipropilen (PP). Ne uporabljajte butilne gume, poliamida in poliuretana. S čistim dušikovim oksidom in drugimi jedkimi plini so pogosto uporabljali politrifluorokloroetilen, heksafluoropropen- viniliden kopolimer in politetrafluoretilen. Imeli so jih za tako inertne, da preizkušanje ni bilo potrebno.

Namestitev sistema cevi za dušikov oksid iz skladišča za jeklenke, fiksnega omrežja in terminalnih enot je prepovedana.

Navadno odvečnega plina ni treba odvajati, vendar je treba upoštevati kakovost zraka v delovnem okolju, koncentracije sledov NO ali NO2/NOx pa ne smejo preseči predpisanih nacionalnih omejitev za poklicno izpostavljenost. Nenamerna izpostavitev bolnišničnega osebja zdravilu INOmax je bila povezana z neželenimi dogodki (glejte poglavje 4.8).

Navodila za odstranjevanje jeklenke

Ko je jeklenka prazna, se ne sme zavreči. Prazne jeklenke mora prevzeti dobavitelj.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Linde Healthcare AB SE-181 81 Lidingö Švedska

8.ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/01/194/001, EU/1/01/194/002

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 01. 08. 2001

Datum zadnjega podaljšanja: 01. 06. 2006

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

MM/LLLL

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu/.

1. IME ZDRAVILA

INOmax 800 ppm mol/mol plin za inhaliranje

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

dušikov oksid (NO) 800 ppm mol/mol

2-litrska jeklenka, napolnjena pri tlaku 155 bar, vsebuje 307 litrov plina pri tlaku 1 bar in temperaturi 15 oC.

10-litrska jeklenka, napolnjena pri tlaku 155 bar, vsebuje 1535 litrov plina pri tlaku 1 bar in temperaturi 15 oC.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

plin za inhaliranje

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo INOmax je, skupaj s podporo dihanju in drugimi ustreznimi zdravilnimi učinkovinami, namenjeno:

zdravljenju novorojenčkov, rojenih po vsaj 34 tednih nosečnosti, s hipoksično respiratorno odpovedjo, povezano s kliničnim ali ehokardiogramskim dokazom pljučne hipertenzije, z namenom izboljšanja oksigenacije in zmanjšanja potrebe po zunajtelesni membranski oksigenaciji;

kot del zdravljenja pred- in pooperacijske pljučne hipertenzije, povezane s srčnim kirurškim posegom, pri odraslih ter novorojenčkih, otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 17 let, zato da se selektivno zniža pljučni arterijski tlak ter izboljšata delovanje desnega prekata in oksigenacija.

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Persistentna pljučna hipertenzija pri novorojenčkih (PPHN)

Predpisovanje dušikovega oksida mora nadzirati zdravnik z izkušnjami v intenzivni negi novorojenčkov. Predpisovanje naj bo omejeno na tiste enote za novorojenčke, ki so ustrezno usposobljene za uporabo sistema za dovajanje dušikovega oksida. Zdravilo INOmax se sme dovajati le, če ga predpiše neonatolog.

Zdravilo INOmax uporabljajte pri predihavanju novorojenčkov, ki potrebujejo podporo >24 ur. Zdravilo INOmax lahko uporabljate šele po optimizaciji podpore dihanju. To vključuje optimiziranje dihalnega volumna/tlaka in okrepitev pljuč (surfaktant, visokofrekvenčno predihavanje ter pozitivni in ekspiratorni tlak).

Pljučna hipertenzija, povezana s srčnim kirurškim posegom

Predpisovanje dušikovega oksida mora nadzorovati zdravnik z izkušnjami s kardiotorakalno anestezijo in intenzivno nego. Predpisovanje mora biti omejeno na kardiotorakalne enote, ki so ustrezno usposobljene za uporabo sistemov za dovajanje dušikovega oksida. Zdravilo INOmax se lahko dovaja samo, če ga predpiše anestezist ali zdravnik z intenzivne nege.

Odmerjanje

Persistentna pljučna hipertenzija pri novorojenčkih (PPHN)

Največji priporočeni odmerek zdravila INOmax je 20 ppm in tega odmerka ne smete prekoračiti. V ključnih kliničnih preizkušanjih so uporabili začetni odmerek 20 ppm. Začnite takoj ko je mogoče, in v 4 do 24 urah zdravljenja omejite odmerek na 5 ppm, pod pogojem, da je arterijska oksigenacija pri tem najnižjem odmerku ustrezna. Zdravljenje z vdihavanjem dušikovega oksida obdržite na 5 ppm dokler se oksigenacija novorojenčka ne izboljša tako, da je FiO2 (delež vdihnjenega kisika) <0,60.

Zdravljenje lahko traja do 96 ur, oziroma dokler obstoječa desaturacija s kisikom ni odpravljena in je novorojenček pripravljen na prekinitev zdravljenja z zdravilom INOmax. Trajanje zdravljenja je različno, vendar je običajno krajše od štirih dni. V primeru neodzivanja na vdihovanje dušikovega oksida glejte poglavje 4.4.

Prekinitev zdravljenja

Uporabo zdravila INOmax prekinite po znatnem zmanjšanju podpore dihanju oziroma po 96 urah zdravljenja. Ko ste se odločili prekiniti zdravljenje z vdihovanjem dušikovega oksida, za 30 minut do eno uro zmanjšajte odmerek na 1 ppm. Če se med uporabo zdravila INOmax v odmerku 1 ppm oksigenacija ne spremeni, povečajte FiO2 za 10 %, prekinite uporabo zdravila INOmax in pri novorojenčku skrbno opazujte morebiten pojav znakov hipoksemije. Če se oksigenacija zniža za

>20 %, morate znova uvesti zdravljenje z zdravilom INOmax v odmerku 5 ppm, o možnosti prekinitve zdravljenja pa znova premislite po 12 do 24 urah. Pri otrocih, pri katerih zdravljenja z zdravilom INOmax ne morete prekiniti po 4 dneh, opravite temeljit pregled za diagnosticiranje drugih obolenj.

Pljučna hipertenzija, povezana s srčnim kirurškim posegom

Zdravilo INOmax se lahko uporablja šele po optimizaciji konservativne podpore. V kliničnih preskušanjih se je zdravilo INOmax dajalo v kombinaciji z drugimi standardnimi režimi zdravljenja v predoperacijskem okolju, vključno z inotropnimi in vazoaktivnimi zdravili. Pri uporabi zdravila INOmax je treba skrbno spremljati hemodinamiko in oksigenacijo.

Novorojenčki, otroci in mladostniki, stari od 0 do 17 let

Začetni odmerek inhalacijskega dušikovega oksida je 10 ppm (delcev na milijon) vdihanega plina. Odmerek se lahko poveča do 20 ppm, če uporabljeni odmerek nima zadostnih kliničnih učinkov. Treba je uporabiti najmanjši učinkoviti odmerek in ga zmanjšati do 5 ppm, če sta tlak v pljučni arteriji in sistemska arterijska oksigenacija pri tem odmerku ustrezna.

Klinični podatki, ki podpirajo predlagani odmerek pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let, so omejeni.

Odrasli

Začetni odmerek inhalacijskega dušikovega oksida je 20 ppm (delcev na milijon) vdihanega plina. Odmerek se lahko poveča do 40 ppm, če uporabljeni odmerek nima zadostnih kliničnih učinkov. Treba je uporabiti najmanjši učinkoviti odmerek in ga zmanjšati do 5 ppm, če sta tlak v pljučni arteriji in sistemska arterijska oksigenacija pri tem odmerku ustrezna.

Učinki inhaliranega dušikovega oksida so hitri, saj se znižanje tlaka v pljučni arteriji in izboljšanje oksigenacije pojavita v 5–20 minutah. Če odziv ni zadosten, se lahko odmerek titrira po najmanj 10 minutah.

Če se po 30 minutah poskusnega zdravljenja ne pojavijo nobeni koristni fiziološki učinki, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

Zdravljenje se začne kadarkoli med predoperacijskim delovnim potekom, da se zmanjša pljučni tlak. V kliničnih študijah se je zdravljenje pogosto začelo pred ločitvijo od srčno-pljučnega obvoda. Inhalacijski dušikov oksid se je v predoperacijskem okolju dajal do sedem dni, navadno pa čas zdravljenja traja od 24 do 48 ur.

Prekinitev zdravljenja

Zdravljenje z zdravilom INOmax ter ventilatorsko in inotropno podporo je treba prekiniti takoj, ko se hemodinamika stabilizira. Prekinitev zdravljenja z inhalacijskim dušikovim oksidom je treba opraviti po korakih. Odmerek je treba postopoma zmanjšati na 1 ppm v 30 minutah, pri čemer je treba skrbno spremljati sistemski in centralni tlak, potem pa sistem izklopiti.

Prekinitev je treba opraviti vsaj 12 ur po stabilizaciji bolnika z majhnim odmerkom zdravila INOmax.

Prehitra prekinitev zdravljenja z inhalacijskim dušikovim oksidom pomeni tveganje za povratno povišanje tlaka v pljučni arteriji, kar posledično povzroči nestabilnost krvnega obtoka.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila INOmax pri nedonošenčkih, rojenih po manj kot 34 tednih nosečnosti, še nista ugotovljeni. Podatke, ki so trenutno na voljo, boste našli v poglavju 5.1, vendar priporočil za odmerjanje ni mogoče dati.

Način uporabe

Za endotraheopulmonalno uporabo.

Dušikov oksid dovajamo bolnikom z mehanskim predihavanjem po razredčenju z mešanico kisika/zraka z uporabo odobrenega (z oznako CE) sistema za dovajanje dušikovega oksida. Med pripravo pred začetkom zdravljenja se prepričajte, da nastavitev naprave ustreza koncentraciji plina v jeklenki.

Sistem za dovajanje mora zagotavljati stalno koncentracijo vdihanega zdravila INOmax, ne glede na respirator. Z respiratorjem za novorojenčke s stalnim pretokom lahko to dosežete tako, da low flow zdravila INOmax potopite v inspiracijsko vejo napeljave respiratorja. Predihavanje s prekinitvami pretoka pri novorojenčku je lahko povezano z znatnimi dvigi koncentracije dušikovega oksida. Sistem za dovajanje dušikovega oksida za predihavanje s prekinitvami pretoka bi moral te dvige koncentracije dušikovega oksida ustrezno odpraviti.

Koncentracijo vdihanega zdravila INOmax morate v inspiracijski veji napeljave ob bolniku nenehno meriti. Na istem mestu merite tudi koncentracijo dušikovega dioksida (NO2) in FiO2 z uporabo umerjenih in odobrenih (z oznako CE) nadzornih naprav. Zaradi bolnikove varnosti poskrbite za ustrezne alarme za zdravilo INOmax (± 2 ppm predpisanega odmerka), NO2 (1 ppm) in FiO2 (± 0,05). Tlak v jeklenki z zdravilom INOmax mora biti prikazan, da jo lahko pravočasno zamenjate brez prekinitve zdravljenja. Vedno imejte pri roki nadomestne jeklenke, da bi zagotovili pravočasno zamenjavo. Zdravljenje z zdravilom INOmax mora biti pri posegih, kot so sukcija, prevoz bolnika in oživljanje, mogoče tudi z ročnim predihavanjem.

Zaradi morebitne okvare sistema ali prekinitve električnega toka morate imeti na voljo nadomestno napajanje z baterijo in nadomestni sistem za dovajanje dušikovega oksidaNapajanje. nadzornih naprav mora biti neodvisno od delovanja naprave za dovajanje.

Zgornja meja izpostavljenosti (srednja izpostavljenost) dušikovemu oksidu za osebje, ki jo določa

delavska zakonodaja v večini držav, je 25 ppm v 8 urah (30 mg/m3) in ustrezna omejitev za NO2 je 2-3 ppm (4-6 mg/m3).

Usposabljanje za uporabo

Ključni elementi, ki jih je treba zajeti pri usposabljanju zdravstvenega osebja, so opisani v nadaljevanju.

Pravilna namestitev in priključitev

-Priključitev na jeklenko in na napeljavo respiratorja za dihanje.

Delovanje

-Postopek preverjanja pred uporabo (niz korakov, potrebnih tik pred začetkom uporabe pri vsakem bolniku, da se prepričate, ali sistem deluje pravilno in je očiščen NO2)

-Nastavitev naprave za dovajanje pravilne koncentracije dušikovega oksida

-Nastavljanje nadzornih naprav za alarmne signale pri visokih in nizkih koncentracijah NO, NO2 in O2

-Uporaba ročnega nadomestnega sistema za dovajanje

-Postopki pravilne menjave jeklenk in čiščenja sistema

-Alarmi za odpravljanje napak

-Umerjanje nadzornih naprav za NO, NO2 in O2

-Mesečno preverjanje delovanja sistema

Nadzor nastajanja methemoglobina (MetHb)

Znano je, da je aktivnost methemoglobin-reduktaze pri novorojenčkih in dojenčkih manjša kot pri odraslih. Koncentracijo methemoglobina morate meriti eno uro po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax z uporabo analizatorja, ki zanesljivo razločuje med fetalnim hemoglobinom in methemoglobinom. Če je koncentracija methemoglobina >2,5 %, zmanjšajte odmerek zdravila INOmax, poleg tega pa razmislite o uporabi reducentov, kot je metilen modro. Čeprav se koncentracija methemoglobina po nizki začetni vrednosti redko znatno poveča, iz previdnosti ponovite merjenje methemoglobina vsak dan ali vsaka dva dneva.

Pri odraslih, pri katerih se bo opravil srčni kirurški poseg, je treba eno uro po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax izmeriti raven methemoglobina. Če se frakcija methemoglobina poviša na raven, ki lahko ogrozi zadostno dovajanje kisika, je treba odmerek zdravila INOmax zmanjšati ter razmisliti o uporabi zdravil za zniževanje methemoglobina, kot je metilen modro.

Nadzor nastajanja dušikovega dioksida (NO2)

Tik pred začetkom uporabe pri vsakem bolniku morate opraviti pravilen postopek, s katerim sistem očistite NO2. Koncentracija NO2 mora biti čim nižja in vedno <0,5 ppm. Če je koncentracija NO2 >0,5 ppm, je treba oceniti motnje v delovanju sistema, ponovno umeriti analizator NO2 ter po možnosti znižati koncentracijo zdravila INOmax in/ali FiO2. Če pride do nepričakovane spremembe v koncentraciji zdravila INOmax, je treba oceniti motnje v delovanju sistema in ponovno umeriti analizator.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Pri novorojenčkih, za katere je znano, da so odvisni od obvoda krvi z desne na levo ali izrazitega obvoda krvi z leve na desno.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Nezadosten odziv

Če ocenite, da je klinični odziv po 4-6 urah po začetku zdravljenja z zdravilom INOmax neustrezen, upoštevajte naslednje.

Pri bolnikih, ki bodo premeščeni v drugo bolnišnico, zagotovite možnost dovajanja dušikovega oksida med prevozom, da preprečite poslabšanje zdravstvenega stanja ob nenadni prekinitvi dovajanja zdravila INOmax. V primeru stalnega slabšanja ali izostanka izboljšanja glede na trenutne okoliščine pretehtajte možnost uporabe rešilnega sistema, kot je ECMO (zunajtelesna membranska oksigenacija).

Posebne skupine bolnikov

V kliničnih raziskavah niso dokazali učinkovitosti vdihovanja dušikovega oksida pri bolnikih s prirojeno diafragmalno hernijo.

V primeru obvoda krvnega obtoka z leve na desno lahko zdravljenje z vdihovanjem dušikovega oksida poslabša srčno insuficienco. Vzrok je neželena pljučna vazodilatacija, ki jo povzroča vdihnjeni dušikov oksid, kar lahko pripelje do nadaljnjega povečanja že obstoječe pljučne hiperperfuzije in posledično morda do miokardnega infarkta sprednje ali zadnje stene. Zato je pred uporabo dušikovega oksida priporočljivo opraviti kateterizacijo pljučne arterije ali ehokardiografsko preiskavo osrednje hemodinamike. Pri bolnikih s kompleksno srčno okvaro, pri kateri je visok tlak v pljučni arteriji pomemben za vzdrževanje cirkulacije, je treba inhalacijski dušikov oksid uporabljati previdno.

Inhalacijski dušikov oksid je prav tako treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvarjenim delovanjem levega prekata in povišanim zagozditvenim tlakom v pljučnih kapilarah (PCWP), saj so lahko izpostavljeni tveganju razvoja srčne odpovedi (npr. pljučnega edema).

Prekinitev zdravljenja

Odmerka zdravila INOmax ne smete nenadno prekiniti, ker bi se lahko povečal tlak v pljučni arteriji (PAP – »pulmonary artery pressure«) in/ali poslabšala oksigenacija krvi (PaO2). Poslabšanje oksigenacije in povišanje PAP se lahko pojavita tudi pri novorojenčkih, pri katerih ni očitnega odziva na zdravilo INOmax. Pri prekinitvi vdihovanja dušikovega oksida morate biti previdni. Pri bolnikih, ki bodo zaradi dodatnega zdravljenja premeščeni v druge ustanove in ki morajo še naprej vdihovati dušikov oksid, poskrbite, da bodo med prevozom imeli neprekinjeno dovajanje dušikovega oksida. Zdravniki morajo ob bolniških posteljah imeti dostop do nadomestnega sistema za dovajanje dušikovega oksida.

Nastajanje methemoglobina

Velik delež vdihnjenega dušikovega oksida se absorbira sistemsko. Končna produkta dušikovega oksida, ki vstopita v krvni obtok, sta večinoma methemoglobin in nitrat. Koncentracijo methemoglobina v krvi morate nadzorovati (glejte poglavje 4.2).

Nastajanje NO2

V zmeseh plinov, ki vsebujejo dušikov oksid in O2, se hitro tvori NO2. Dušikov oksid lahko na ta način povzroči vnetja in poškodbe dihalnih poti. Če koncentracija dušikovega dioksida preseže 0,5 ppm, morate zmanjšati odmerek dušikovega oksida.

Učinek na krvne ploščice

Poskusi na živalih so pokazali, da dušikov oksid lahko vpliva na hemostazo in podaljša krvavitve. Podatki pri odraslih ljudeh so si nasprotujoči, pri randomiziranih nadzorovanih kliničnih preizkušanjih na novorojenčkih s hipoksično respiratorno odpovedjo, rojenih v roku ali blizu roka, pa ni bilo povečanja zapletov pri krvavitvah.

Kadar se zdravilo INOmax več kot 24 ur daje bolnikom s funkcionalnimi ali kvantitavnimi anomalijami krvnih ploščic, nizkim koagulacijskim faktorjem ali bolnikom, ki se zdravijo z antikoagulanti, se priporoča redno spremljanje hemostaze in merjenje časa krvavitve.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Na osnovi razpoložljivih podatkov ne moremo izključiti klinično značilnih interakcij z drugimi zdravili, ki jih uporabljamo pri zdravljenju hipoksične respiratorne odpovedi. Zdravilo INOmax v kombinaciji s snovmi, ki so donorji dušikovega oksida, vključno z natrijevim nitroprusidom in nitroglicerinom, lahko povzroči dodatno tveganje za razvoj methemoglobinemije. Zdravilo INOmax so varno uporabljali skupaj s tolazolinom, dopaminom, dobutaminom, steroidi, surfaktantom in pri visokofrekvenčnem predihavanju.

Kombinirane uporabe z drugimi vazodilatatorji (npr. sildenafila) niso preučevali obsežno. Razpoložljivi podatki kažejo na dodatne učinke na centralno cirkulacijo, tlak v pljučni arteriji in delovanje desnega prekata. Kombinacije dušikovega oksida in drugih vazodilatatorjev, ki delujejo na sisteme cGMP ali cAMP, je treba uporabljati previdno.

Pri sočasni uporabi dušikovega oksida in snovi, za katere je znano, da povečajo koncentracije methemoglobina (npr. alkilni nitrati in sulfonamidi), obstaja povečano tveganje za tvorbo methemoglobina. Torej morate med zdravljenjem z vdihavanjem dušikovega oksida previdno uporabljati snovi, za katere je znano, da povečajo koncentracije methemoglobina. Prilokain, dan bodisi v peroralni, parenteralni ali topikalni obliki, lahko povzroči methemoglobinemijo. Potrebna je previdnost pri dajanju zdravila INOmax hkrati z zdravili, ki vsebujejo prilokain.

V prisotnosti kisika dušikov oksid hitro oksidira v snovi, ki so toksične za epitel bronhijev in alveolo- kapilarne membrane. Večinoma nastaja dušikov dioksid (NO2), ki lahko povzroči vnetje in poškodbe dihalnih poti. Podatki iz raziskav na živalih kažejo tudi povečano dovzetnost za okužbe dihalnih poti pri izpostavljenosti majhnim količinam NO2. Med zdravljenjem z dušikovim oksidom v odmerku do 20 ppm mora biti koncentracija NO2 <0,5 ppm. Če koncentracija NO2 kadarkoli preseže 1 ppm, nemudoma zmanjšajte odmerek dušikovega oksida. Informacije o nadzorovanju koncentracije NO2 boste našli v poglavju 4.2.

4.6 Plodnost, nosečnost in dojenje

Ni zadostnih podatkov o uporabi dušikovega oksida pri nosečnicah. Možno tveganje za ljudi ni znano.

Ni znano, ali se dušikov oksid izloča v materino mleko.

Zdravilo INOmax se ne sme uporabljati v obdobju nosečnosti ali dojenja.

Študij o vplivu na plodnost niso opravili.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Podatek ni potreben.

4.8 Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Nenadna prekinitev zdravljenja z vdihovanjem dušikovega oksida lahko povzroči povratno reakcijo, zmanjšanje oksigenacije, povečanje centralnega tlaka in posledično zmanjšanje sistemskega krvnega tlaka. Povratna reakcija je najpogostejši neželeni učinek, povezan s klinično uporabo zdravila INOmax. Povratna reakcija lahko nastopi na začetku zdravljenja ali kasneje med zdravljenjem.

V eni od kliničnih študij (NINOS) je bila pri skupinah bolnikov, ki so prejemali zdravilo, podobna incidenca in intenzivnost intrakranialnih krvavitev, krvavitev 4. stopnje, periventrikularne levkomalacije, možganske kapi, epileptičnih napadov, ki so zahtevali zdravljenje s protikonvulzivnimi zdravili, pljučnih krvavitev in krvavitev v prebavilih.

Razpredelnica z neželenimi učinki

V spodnji preglednici so neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi zdravila INOmax v preskušanju CINRGI pri 212 novorojenčkih ali v obdobju trženja pri novorojenčkih (starih <1 mesec). Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom:: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Organski

Zelo pogosti

Pogosti

Občasni

Redki

Zelo

Neznana

sistem

 

 

 

 

redki

 

Bolezni krvi

trombocito-

-

methemo-

-

-

-

in

penijaa

 

globinemijaa

 

 

 

limfatičnega

 

 

 

 

 

 

sistema

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Srčne bolezni

-

-

-

-

-

bradikardijab

 

 

 

 

 

 

(po nenadni

 

 

 

 

 

 

prekinitvi

 

 

 

 

 

 

zdravljenja)

Žilne bolezni

-

hipotenzijaa,

-

-

-

-

 

 

b,d

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bolezni dihal,

-

atelektazaa

-

-

-

hipoksijab,d

prsnega koša

 

 

 

 

 

dispnejac

in

 

 

 

 

 

neugodje v

mediastinalne

 

 

 

 

 

prsnem košuc

ga prostora

 

 

 

 

 

suho grloc

Bolezni

-

-

-

-

-

glavobolc

živčevja

 

 

 

 

 

omoticac

a.Ugotovljeni v kliničnem preskušanju

b.Ugotovljeni v obdobju trženja

c.Ugotovljeni v obdobju trženja, poročali zdravstveni delavci po nenamerni izpostavitvi.

d: Podatki iz nadzora varnosti po prihodu zdravila na trg (PMSS-Post Marketing Safety Surveillance), učinki povezani z akutno odtegnitvijo zdravila in/ali napakami v sistemu za dovajanje zdravila. Po nenadni prekinitvi zdravljenja z vdihavanjem dušikovega oksida so opisali hitre povratne (»rebound«) reakcije kot sta povečana pljučna vazokonstrikcija in hipoksija, ki so povzročile kardiovaskularni kolaps.

Opis izbranih neželenih učinkov

Zdravljenje z vdihavanjem dušikovega oksida lahko povzroči povišanje ravni methemoglobina.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9 Preveliko odmerjanje

Preveliko odmerjanje zdravila INOmax se kaže s povečanjem methemoglobina in NO2. Povečanje NO2 lahko povzroči akutne poškodbe pljuč. Povečanje methemoglobina zmanjša sposobnost krvnega obtoka za prenašanje kisika. V kliničnih študijah so koncentracije NO2 >3 ppm ali koncentracije methemoglobina >7 % zdravili z zmanjšanjem odmerka ali prekinitvijo zdravljenja z zdravilom INOmax.

Methemoglobinemijo, ki je ne odpravi zmanjšanje odmerka ali prekinitev zdravljenja, lahko glede na klinično stanje zdravimo z intravenskim odmerjanjem vitamina C, intravenskim odmerjanjem metilen modrega ali s transfuzijo krvi.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila za zdravljenje bolezni dihal. Oznaka ATC: R07AX01.

Dušikov oksid je spojina, ki jo proizvajajo mnoge celice v telesu. Sprošča gladke mišice v žilah tako, da se veže na hemsko komponento citosolne gvanilat-ciklaze. Pri tem aktivira gvanilat-ciklazo in poveča znotrajcelične koncentracije cikličnega gvanozin-3’,5’-monofosfata, kar pripelje do vazodilatacije. Dušikov oksid pri vdihavanju povzroča selektivno pljučno vazodilatacijo.

Videti je, da zdravilo INOmax povečuje parcialni tlak kisika v arterijah (PaO2) tako, da razširi pljučne žile v bolj ventiliranih delih pljuč in tako preusmeri krvni pretok iz predelov pljuč z nizkim razmerjem ventilacija/perfuzija proti predelom z normalnim razmerjem.

Kronična pulmonarna hipertenzija novorojenčka (PPHN – »pulmonary hypertension of the newborn«) se pojavlja kot primarna razvojna okvara ali kot posledica drugih bolezni, kot so mekonijski aspiracijski sindrom (MAS), pljučnica, sepsa, sindrom dihalne stiske pri novorojenčkih, prirojena diafragmalna hernija (CDH – »congenital diaphragmatic hernia«) in pljučna hipoplazija. Pri teh boleznih je pljučni vaskularni upor (PVR – »pulmonary vascular resistance«) visok, kar povzroča hipoksemijo kot posledico obvoda krvi z desne na levo stran skozi ductus arteriosus in foramen ovale bolnika. Pri novorojenčkih s PPHN lahko zdravilo INOmax izboljša oksigenacijo (na kar kaže značilno povečanje PaO2).

Učinkovitost zdravila INOmax so raziskovali pri novorojenčkih s hipoksično respiratorno odpovedjo kot posledico različnih etiologij, ki so se rodili v roku ali blizu roka.

V preizkusu NINOS so naključno razdelili 235 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo tako, da so prejemali 100 % O2 z dušikovim oksidom (n = 114) ali brez njega (n = 121). Večina je prejemala začetni odmerek 20 ppm, ki so ga zniževali, kolikor je bilo mogoče, z mediano trajanja izpostavitve 40 ur. Namen tega dvojno slepega, randomiziranega, s placebom nadzorovanega preizkusa je bil določiti, ali vdihani dušikov oksid zniža smrtnost in/ali potrebo po zdravljenju z zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO – »extracorporeal membrane oxygenation«). Pri novorojenčkih, ki se niso polno odzivali pri vrednosti 20 ppm, so ocenili odzivnost pri 80 ppm dušikovega oksida ali kontrolnega plina. Kombinirana incidenca smrti in/ali začetka zdravljenja z ECMO (vnaprej določen primarni rezultat) je pokazala značilno prednost pri skupini, ki so jo zdravili z dušikovim oksidom (46 % proti 64 %, p = 0,006). Podatki so pokazali tudi pomanjkanje dodatnega učinka pri višjih odmerkih dušikovega oksida. Pogostnost neželenih učinkov je bila v obeh skupinah podobna. Pregledi pri starosti 18-24 mesecev so pokazali podobnosti v oceni duševnega, motoričnega, avdiološkega in nevrološkega stanja pri obeh skupinah.

V preskušanju CINRGI so naključno razdelili 186 novorojenčkov s hipoksično respiratorno odpovedjo in brez plučne hipoplazije, rojenih v roku ali blizu roka, tako da so prejemali bodisi zdravilo INOmax (n = 97) ali dušik v plinasti obliki (placebo; n = 89) v začetnem odmerku 20 ppm, ki so ga zmanjševali do 5 ppm v 4 do 24 urah z mediano trajanja izpostavitve 44 ur. Vnaprej določeni primarni rezultat je bil začetek zdravljenja z ECMO. V skupini, ki je prejemala zdravilo INOmax, je ECMO potrebovalo značilno manjše število novorojenčkov kot v kontrolni skupini (31 % proti 57 %, p < 0,001). Skupina, ki je prejemala zdravilo INOmax, je imela značilno izboljšano oksigenacijo, ki so jo izmerili kot PaO2, OI (kisikov indeks) in alveolo-arterijski gradient (p < 0,001 za vse parametre). Od 97 bolnikov, ki so jih zdravili z zdravilom INOmax, so 2 (2 %) izključili iz študije zaradi koncentracij methemoglobina >4 %. Pogostnost in število neželenih učinkov sta bila v obeh skupinah podobna.

Pri bolnikih, pri katerih opravljajo srčni kirurški poseg, so pogosto opazili povišanje tlaka v pljučni arteriji zaradi pljučne vazokonstrikcije. Pokazali so, da inhalacijski dušikov oksid selektivno zmanjša rezistenco pljučnih žil in zniža povišan tlak v pljučni arteriji. To lahko poveča iztisni delež desnega prekata. Ti učinki izboljšajo cirkulacijo krvi in oksigenacijo v pljučni cirkulaciji.

V preskušanju INOT27 so 795 nedonošenčkov (gestacijska starost < 29 tednov) s hipoksično odpovedjo dihal naključno razporedili v skupini, ki sta prejemali zdravilo INOmax (n = 395) v odmerku 5 ppm oziroma dušik (placebo n = 400) v prvih 24 urah življenja in ki so se zdravili od 7 do 21 dni. Primarni rezultat kombiniranih končnih točk za učinkovitost glede smrti ali BPD po 36 tednih gestacijske starosti med skupinama ni bil pomembno drugačen, celo s prilagoditvijo za gestacijsko starost kot kovariato (p = 0,40) ali telesno maso kot kovariato (p = 0,41). Skupna pojavnost intraventrikularne krvavitve je bila 28,9-odstotna (114) pri skupini, ki so jo zdravili z iNO, v primerjavi z 22,9-odstotno (91) pri kontrolnih novorojenčkih. Skupno število smrti pri 36. tednu je bilo nekoliko večje v skupini, ki je prejemala iNO: 53/395 (13,4 %), v primerjavi s kontrolno skupino

42/397 (10,6 %). Preskušanje INOT25, ki je preučevalo učinke iNO pri hipoksičnih nedonošenčkih, ni pokazalo izboljšanja glede živih novorojenčkov brez BPD. V tej študiji niso opazili razlike v incidenci intraventrikularne krvavitve ali smrti. Študija BALLR1, ki je prav tako ocenjevala učinke iNO pri nedonošenčkih, vendar se je iNO uvedel po 7 dnevih v odmerku 20 ppm, je ugotovila pomembno povečano število živih novorojenčkov brez BPD v 36. in 121. gestacijskem tednu (45 % v primerjavi s 95 (35,4 %) p < 0,028). V tej študiji niso opazili nobenih znakov povečanja neželenih učinkov.

Dušikov oksid kemično reagira s kisikom in tvori dušikov dioksid.

Molekula dušikovega oksida ima en neparni elektron in je zato zelo reaktivna. Dušikov oksid v tkivih lahko s superoksidom (O2-) tvori peroksinitrit, nestabilno spojino, ki lahko z nadaljnjimi reakcijami oksidacije in redukcije povzroči poškodbe tkiv. Poleg tega ima dušikov oksid afiniteto do metaloproteinov in lahko reagira tudi s skupinami -SH v beljakovinah ter tvori nitrozilne spojine. Klinična pomembnost kemične reaktivnosti dušikovega oksida v tkivih ni znana. Študije so pokazale, da ima dušikov oksid farmakodinamične učinke na pljuča že pri tako nizkih koncentracijah v dihalih, kot je 1 ppm.

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom INOmax pri vseh podskupinah pediatričnih bolnikov s persistentno pljučno hipertenzijo in drugimi pljučnimi srčnimi boleznimi (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Farmakokinetiko dušikovega oksida so raziskovali pri odraslih. Dušikov oksid se po vdihavanju absorbira sistemsko. Večina ga prehaja skozi pljučne kapilare, kjer se veže na hemoglobin, ki je od 60 % do 100 % nasičen s kisikom. Pri tej ravni nasičenosti s kisikom se dušikov oksid veže predvsem na oksihemoglobin ter tvori methemoglobin in nitrat. Pri nizki nasičenosti s kisikom se dušikov oksid lahko veže z deoksihemoglobinom in prehodno tvori nitrozilhemoglobin, ki se po izpostavitvi kisiku pretvori v dušikove okside in methemoglobin. V pljučih se dušikov oksid lahko veže s kisikom in vodo ter tvori dušikov dioksid in nitrit. Dušikov dioksid in nitrit reagirata z oksihemoglobinom, pri čemer nastaneta methemoglobin in nitrat. Končna produkta dušikovega oksida, ki vstopita v krvni obtok, sta večinoma methemoglobin in nitrat.

Stanje methemoglobina pri novorojenčkih z respiratorno odpovedjo so raziskovali kot funkcijo časa in izpostavljenosti koncentracijam dušikovega oksida. Koncentracije methemoglobina narastejo v prvih 8 urah izpostavitve dušikovemu oksidu. V skupini s placebom ter v skupinah, ki so prejemale 5 ppm in 20 ppm zdravila INOmax, so se povprečne koncentracije methemoglobina obdržale pod 1 % . V skupini, ki je prejemala 80 ppm zdravila INOmax, so dosegle približno 5 %. Koncentracije methemoglobina so bile >7 % le pri bolnikih, ki so prejemali 80 ppm, in sicer pri 35 % bolnikov v skupini. Povprečen čas, potreben za doseganje najvišje koncentracije methemoglobina pri teh 13 bolnikih, je bil 10 ± 9 (SD) ur (mediana, 8 ur); en bolnik pa ni presegel 7 % do 40 ur.

Kot prevladujoči presnovek dušikovega oksida, ki se izloča v urinu, so določili nitrat, ki ustreza >70 % odmerka vdihanega dušikovega oksida. Ledvice očistijo nitrat iz plazme pri hitrosti, podobni hitrosti glomerulne filtracije.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Učinke v nekliničnih študijah so opazili samo pri izpostavljenosti, ki je zadostno presegla največjo izpostavljenost pri človeku, kar kaže majhen pomen za klinično uporabo.

Akutna toksičnost je povezana z anoksijo, kar povzroča povišane ravni methemoglobina.

Dušikov oksid je genotoksičen v nekaterih testnih sistemih. Pri podganah, ki so največ dve leti po

20 h/dan dobivale inhalacijske odmerke, manjše ali enake priporočenemu (20 ppm), ni bilo dokazov o karcinogenem učinku. Izpostavljenosti večjim odmerkom niso raziskali.

Opravili niso nobenih študij toksičnosti za razmnoževanje.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

dušik

6.2 Inkompatibilnosti

V prisotnosti kisika iz NO hitro nastaja NO2 (glejte poglavje 4.5).

6.3 Rok uporabnosti

3 leta

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Upoštevati morate vse predpise o ravnanju s tlačnimi posodami.

Jeklenke shranjujte v zaprtih, dobro prezračenih prostorih ali na prostem, v prezračenih lopah, kjer bodo zaščitene pred dežjem in neposredno sončno svetlobo.

Jeklenke zaščitite pred udarci, padci, oksidirajočimi in vnetljivimi materiali, vlago, viri toplote ali vžiga.

Shranjevanje v lekarnah

Jeklenke shranjujte v zračnih, čistih in zaklenjenih prostorih, namenjenih le shranjevanju plinov za medicinske namene. Znotraj tega prostora morate dodeliti ločene prostore, namenjene le shranjevanju jeklenk z dušikovim oksidom.

Shranjevanje v medicinskih oddelkih

Jeklenko morate namestiti v prostor, opremljen z ustreznimi materiali, ki omogočajo, da je jeklenka postavljena pokončno.

Prevoz jeklenk

Jeklenke morate prevažati z ustrezno opremo, da bi jih zaščitili pred nevarnostjo padcev in udarcev. Med premeščanjem bolnikov, ki prejemajo zdravilo INOmax, znotraj bolnišnice ali med bolnišnicami morajo biti jeklenke trdno nameščene v pokončen položaj, da bi preprečili padce ali neprimerno spremembo dovajanja. Posebej morate biti pozorni na pritrjevanje regulatorja tlaka, da bi preprečili morebitne okvare.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

2-litrska in 10-litrska aluminijasta jeklenka (prepoznate jo po zelenomodrem vratu in belem telesu), napolnjena pod tlakom 155 bar, opremljena z nadtlačnim (presežnotlačnim) ventilom iz nerjavečega jekla s specifičnim izhodnim priključkom.

Velikosti pakiranj:

2-litrska aluminijasta jeklenka

10-litrska aluminijasta jeklenka

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Navodila za pripravo/ravnanje z zdravilom INOmax

Ko priklapljate jeklenko INOmax na sistem za dovajanje, se vedno prepričajte, da koncentracija v jeklenki ustreza tisti, na katero je nastavljen sistem.

Da bi se izognili vsem nezgodam, morate dosledno upoštevati naslednja navodila.

-pred uporabo preverite, ali je oprema v dobrem stanju

-jeklenke morajo biti pritrjene, da preprečite padce

-ventila ne odpirajte na silo

-jeklenke ne uporabljajte, če ventil ni zaščiten z zaporko ali plaščem

-uporabljajte specifično povezavo s 30-milimetrskim navojem za uporabo v medicinske namene, skladnim s standardom ISO 5145, in regulator tlaka, ki dopušča tlak vsaj do 150 % največjega obratovalnega tlaka jeklenke (155 bar)

-pred vsako uporabo regulator tlaka očistite z mešanico dušika in dušikovega oksida, da bi preprečili vdihovanje dušikovega dioksida

-okvarjenega ventila ne smete popravljati

-regulatorja tlaka ne smete privijati s kleščami, da ne zdrobite tesnila

Vsa oprema, ki jo uporabljate pri dovajanju dušikovega oksida, vključno s priključki, cevmi in napeljavo, mora biti izdelana iz materialov, združljivih s tem plinom. S stališča rjavenja lahko sistem za dovajanje razdelimo na dva dela: 1) Od ventila jeklenke do vlažilca (suhi plin) in 2) Od vlažilca do izhoda (vlažni plin, ki lahko vsebuje NO2). Preizkusi so pokazali, da suhe mešanice dušikovega oksida lahko uporabljamo z večino materialov. Vendar prisotnost dušikovega dioksida in vlage tvori agresivno ozračje. Od kovinskih materialov se priporoča samo nerjaveče jeklo. Med preizkušene polimere, ki jih lahko uporabimo pri sistemih za dovajanje dušikovega oksida, spadata polietilen (PE) in polipropilen (PP). Ne uporabljajte butilne gume, poliamida in poliuretana. S čistim dušikovim oksidom in drugimi jedkimi plini so pogosto uporabljali politrifluorokloroetilen, heksafluoropropen- viniliden kopolimer in politetrafluoretilen. Imeli so jih za tako inertne, da preizkušanje ni bilo potrebno.

Namestitev sistema cevi za dušikov oksid iz skladišča za jeklenke, fiksnega omrežja in terminalnih enot je prepovedana.

Navadno odvečnega plina ni treba odvajati, vendar je treba upoštevati kakovost zraka v delovnem okolju, koncentracije sledov NO ali NO2/NOx pa ne smejo preseči predpisanih nacionalnih omejitev za poklicno izpostavljenost. Nenamerna izpostavitev bolnišničnega osebja zdravilu INOmax je bila povezana z neželenimi dogodki (glejte poglavje 4.8).

Navodila za odstranjevanje jeklenke

Ko je jeklenka prazna, se ne sme zavreči. Prazne jeklenke mora prevzeti dobavitelj.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Linde Healthcare AB SE-181 81 Lidingö Švedska

8. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/01/194/003, EU/1/01/194/004

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 01. 08. 2001

Datum zadnjega podaljšanja: 01. 06. 2006

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

MM/LLLL

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu/.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept