Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Levetiracetam Actavis Group (levetiracetam) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - N03AX14

Updated on site: 08-Oct-2017

Ime zdravilaLevetiracetam Actavis Group
ATC kodaN03AX14
Substancalevetiracetam
ProizvajalecActavis Group PTC ehf

1. IME ZDRAVILA

Levetiracetam Actavis Group 100 mg/ml peroralna raztopina

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

En mililiter vsebuje 100 mg levetiracetama.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

En mililiter vsebuje 1,50 mg metilparahidroksibenzoata (E218), 0,15 mg propilparahidroksibenzoata (E216), 290 mg tekočega maltitola (E965) in 0,25 mg natrija.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

peroralna raztopina

Bistra, bledo rumenkasto-rjava raztopina.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Levetiracetam Actavis Group je indicirano kot monoterapija za zdravljenje epileptičnih napadov parcialnega izvora s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih in mladostnikih od 16. leta starosti z novoodkrito epilepsijo.

Zdravilo Levetiracetam Actavis Group je indicirano kot dopolnilno zdravilo

za zdravljenje epileptičnih napadov parcialnega izvora s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih, mladostnikih, otrocih in dojenčkih od 1 meseca starosti, ki imajo epilepsijo.

za zdravljenje miokloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta starosti, ki imajo juvenilno mioklonično epilepsijo.

za zdravljenje primarno generaliziranih tonično-kloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta starosti, ki imajo idiopatsko generalizirano epilepsijo.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Monoterapija za odrasle in mladostnike od 16. leta starosti

Priporočeni začetni odmerek je 250 mg dvakrat na dan; po dveh tednih ga je treba povečati na uvodni terapevtski odmerek 500 mg dvakrat na dan. Odmerek je mogoče še naprej povečevati po 250 mg dvakrat na dan vsaka dva tedna, odvisno od kliničnega odziva. Največji odmerek je 1.500 mg dvakrat na dan.

Dodatno zdravljenje pri odraslih (≥ 18 let) in mladostnikih (od 12 do 17 let) s telesno maso 50 kg ali več

Začetni terapevtski odmerek je 500 mg dvakrat na dan. S tem odmerkom se lahko začne prvi dan zdravljenja.

Glede na klinični odziv in prenašanje je mogoče dnevni odmerek povečati do 1.500 mg dvakrat na dan. Odmerek se lahko spreminja v 500-mg povečanjih ali zmanjšanjih dvakrat na dan na dva do štiri tedne.

Prekinitev

Če je treba zdravljenje z levetiracetamom prekiniti je priporočljivo zdravljenje opustiti postopno (npr. pri odraslih in mladostnikih, težkih več kot 50 kg: zmanjševanje odmerka za 500 mg dvakrat na dan na vsaka dva tedna do štiri tedne; pri dojenčkih, starejših od 6 mesecev, otrocih in mladostnikih s telesno maso manj kot 50 kg: zmanjšanje odmerka ne sme preseči 10 mg/kg dvakrat na dan vsaka dva tedna; pri dojenčkih (mlajših od 6 mesecev): zmanjšanje odmerka ne sme preseči 7 mg/kg dvakrat na dan vsaka dva tedna).

Posebne skupine bolnikov

Starejši (65 let in več)

Starejšim bolnikom s slabšim delovanjem ledvic je odmerek priporočljivo prilagoditi (glejte "Okvara ledvic", spodaj).

Okvara ledvic

Dnevni odmerek je treba individualno prilagoditi glede na delovanje ledvic.

Za odrasle bolnike glejte naslednjo preglednico in prilagodite odmerek, kot je označeno. Za uporabo te odmerne preglednice je treba oceniti bolnikov očistek kreatinina (CLcr) v ml/min. Clcr v ml/min je mogoče pri odraslih in mladostnikih s telesno maso 50 kg ali več oceniti iz koncentracije kreatinina v serumu (mg/dl) po naslednji formuli:

 

[140-starost(let)]xmasa (kg)

CLcr (ml/min) =

----------------------------------------- (x 0,85 za ženske)

 

72xkreatininvserumu (mg/dl)

Nato se CLcr prilagodi glede na telesno površino takole:

CLcr (ml/min/1,73 m2) =

CLcr(ml/min)

---------------------------- x 1,73

 

telesnapovršina osebe (m2)

Prilagoditev odmerka pri odraslih in mladostnikih s telesno maso nad 50 kg in okvarjenim delovanjem ledvic:

Skupina

Očistek kreatinina

Odmerek in pogostnost

 

(ml/min/1,73m2)

 

Normalno

> 80

500 do 1.500 mg dvakrat na dan

Blago

50-79

500 do 1.000 mg dvakrat na dan

Zmerno

30-49

250 do 750 mg dvakrat na dan

Hudo

< 30

250 do 500 mg dvakrat na dan

Bolniki s končno odpovedjo

 

500 do 1.000 mg enkrat na dan (2)

ledvic

-

na dializi (1)

 

 

(1)Prvi dan zdravljenja z levetiracetamom je priporočljiv polnilni odmerek 750 mg.

(2)Po dializi je priporočljiv dodatni odmerek od 250 do 500 mg.

Otrokom z okvaro ledvic je treba odmerek levetiracetam prilagoditi glede na delovanje ledvic, kajti očistek tega zdravila je povezan z delovanjem ledvic. Priporočilo temelji na študiji pri odraslih bolnikih z okvaro ledvic.

CLcr v ml/min/1,73 m2 je mogoče pri odraslih, otrocih in dojenčkih oceniti iz koncentracije kreatinina v serumu (mg/dl) po naslednji formuli (Schwartzova formula):

telesna višina (cm) x ks CLcr (ml/min/1,73 m2) = ------------------------------------

kreatinin v serumu (mg/dl)

ks = 0,45 pri donošenih dojenčkih do 1 leta starosti, ks = 0,55 pri otrocih, mlajših od 13 let, in pri mladostnicah, ks = 0,7 pri mladostnikih

Prilagoditev odmerka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih s telesno maso manj kot 50 kg in okvarjenim delovanjem ledvic

Skupina

Kreatinin

 

Odmerek in pogostnost (1)

 

očistek

Dojenčki od 1 do manj

Dojenčki od 6 do 23 mesecev,

 

(ml/min/1,73m2)

kot 6 mesecev

otroci in mladostniki s telesno

 

 

 

 

maso manj

 

 

 

 

kot 50 kg

Normalno

> 80

7 do 21 mg/kg (0,07 do

10 do 30 mg/kg (0,10 do

 

 

0,21 ml/kg) dvakrat na

0,30 ml/kg) dvakrat na dan

 

 

dan

 

Blago

50-79

7 do 14 mg/kg (0,07 do

10 do 20 mg/kg (0,10 do

 

 

0,14 ml/kg) dvakrat na

0,20 ml/kg) dvakrat na dan

 

 

dan

 

Zmerno

30-49

3,5 do 10,5 mg/kg (0,035

5 do 15 mg/kg (0,05 do

 

 

do 0,105 ml/kg) dvakrat

0,15 ml/kg) dvakrat na dan

 

 

na dan

 

Hudo

< 30

3,5 do 7 mg/kg (0,035 do

5 do 10 mg/kg (0,05 do

 

 

0,07 ml/kg) dvakrat na

0,10 ml/kg) dvakrat na dan

 

 

dan

 

Bolniki s končno

--

7 do 14 mg/kg (0,07 do

10 do 20 mg/kg (0,10 do

odpovedjo ledvic

 

0,14 ml/kg) enkrat na dan

0,20 ml/kg) enkrat na dan (3) (5)

na dializi

 

(2)

(4)

 

 

 

 

 

(1)Zdravilo Levetiracetam Actavis Group peroralna raztopina je treba uporabljati za odmerke, manjše od 250 mg, pri odmerkih, ki niso večkratniki od 250 mg in se priporočenega odmerjanja zato ne more doseči z večimi tabletami in za bolnike, ki ne morejo pogoltniti tablet.

(2)Prvi dan zdravljenja z levetiracetamom je priporočljiv polnilni odmerek 10,5 mg/kg (0,105 ml/kg).

(3)Prvi dan zdravljenja z levetiracetamom je priporočljiv polnilni odmerek 15 mg/kg (0,15 mg/kg).

(4)Po dializi je priporočljiv dodatni odmerek od 3,5 do 7 mg/kg (0,035 do 0,07 ml/kg).

(5)Po dializi je priporočljiv dodatni odmerek od 5 do 10 mg/kg (0,05 do 0,10 ml/kg).

Okvara jeter

Bolnikom z blago do zmerno okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter lahko očistek kreatinina podceni stopnjo odpovedi ledvic. Če je očistek kreatinina

< 60 ml/min/1,73 m2, je zato priporočljivo 50 % zmanjšanje dnevnega vzdrževalnega odmerka.

Pediatrična populacija

Zdravnik mora predpisati najprimernejšo farmacevtsko obliko, pakiranje in jakost glede na starost, telesno maso in odmerek.

Peroralna raztopina ima prednost pri dojenčkih in otrocih, mlajših od 6 let. Poleg tega je treba peroralno raztopino uporabiti za uvodno zdravljenje otrok, lažjih od 25 kg, bolnikov, ki ne morejo pogoltniti tablet, in za dajanje odmerkov, manjših od 250 mg.

Monoterapija

Varnost in učinkovitost monoterapije z levetiracetamom pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 16. let, nista ugotovljeni.

Na razpolago ni nobenih podatkov..

Dodatno zdravljenje dojenčkov, starih od 6 do 23 mesecev, otrok (v starosti od 2 do 11 let) in mladostnikov (v starosti od 12 do 17 let) s telesno maso manj kot 50 kg

Začetni terapevtski odmerek je 10 mg/kg dvakrat na dan.

Glede na klinični odziv in prenašanje je mogoče dnevni odmerek povečati do 30 mg/kg dvakrat na dan. Spremembe odmerka ne smejo preseči povečanja ali zmanjšanja 10 mg/kg dvakrat na dan vsaka dva tedna. Uporabiti je treba najmanjši učinkoviti odmerek.

Odmerek za otroke s telesno maso 50 kg ali več je enak kot za odrasle.

Priporočila za odmerjanje pri dojenčkih od 6. meseca starosti, otrocih in mladostnikih:

Telesna masa

Začetni odmerek:

Največji odmerek:

 

10 mg/kg dvakrat na dan

30 mg/kg dvakrat na dan

 

 

 

6 kg (1)

60 mg (0,6 ml) dvakrat na dan

180 mg (1,8 ml) dvakrat na dan

10 kg (1)

100 mg (1 ml) dvakrat na dan

300 mg (3 ml) dvakrat na dan

15 kg (1)

150 mg (1,5 ml) dvakrat na dan

450 mg (4,5 ml) dvakrat na dan

20 kg (1)

200 mg (2 ml) dvakrat na dan

600 mg (6 ml) dvakrat na dan

25 kg

250 mg dvakrat na dan

750 mg dvakrat na dan

od 50 kg (2) naprej

500 mg dvakrat na dan

1.500 mg dvakrat na dan

(1)Pri otrocih s telesno maso 25 kg ali manj je treba zdravljenje po možnosti začeti z zdravilom Levetiracetam Actavis Group 100 mg/ml peroralna raztopina.

(2)Odmerek za otroke in mladostnikih s telesno maso 50 kg ali več je enak kot za odrasle.

Dodatno zdravilo za dojenčke od 1 meseca do manj kot 6 mesecev starosti

Začetni terapevtski odmerek je 7 mg/kg dvakrat na dan.

Glede na klinični odziv in prenašanje je mogoče dnevni odmerek povečati do 21 mg/kg dvakrat na dan. Spremembe odmerka ne smejo preseči zvečanja ali zmanjšanja za 7 mg/kg dvakrat na dan vsaka dva tedna.

Uporabiti je treba najmanjši učinkoviti odmerek.

Pri dojenčkih je treba zdravljenje začeti z zdravilom Levetiracetam Actavis Group 100 mg/ml peroralna raztopina.

Priporočila za odmerjanje pri dojenčkih v starosti od 1 meseca do manj kot 6 mesecev:

Telesna masa

Začetni odmerek:

Največji odmerek: 21 mg/kg

 

7 mg/kg dvakrat na dan

dvakrat na dan

 

 

 

4 kg

28 mg (0,3 ml) dvakrat na dan

84 mg (0,85 ml) dvakrat na dan

 

 

 

5 kg

35 mg (0,35 ml) dvakrat na dan

105 mg (1,05 ml) dvakrat na dan

 

 

 

7 kg

49 mg (0,5 ml) dvakrat na dan

147 mg (1,5 ml) dvakrat na dan

 

 

 

Na voljo so tri pakiranja:

 

 

-300-ml steklenica z 10-ml peroralno brizgo (ki vsebuje do 1.000 mg levetiracetama) z odmernimi oznakami na 0,25 ml (to ustreza 25 mg). To pakiranje je treba predpisati otrokom, starim 4 leta ali več, mladostnikom in odraslim.

-300-ml steklenica s 3-ml peroralno brizgo (ki vsebuje do 300 mg levetiracetama) z odmernimi oznakami na 0,1 ml (to ustreza 10 mg). Da bi zagotovili točnost odmerjanja, je treba to pakiranje predpisati dojenčkom in majhnim otrokom v starosti od 6 mesecev do manj kot 4 leta.

-300-ml steklenica z 1-ml peroralno brizgo (ki vsebuje do 100 mg levetiracetama) z odmernimi oznakami na 0,05 ml (to ustreza 5 mg). Da bi zagotovili točnost odmerjanja, je treba to pakiranje predpisati dojenčkom v starosti od 1 meseca do manj kot 6 mesecev.

Način uporabe

Peroralno raztopino je mogoče razredčiti v kozarcu vode ali dojenčkovi steklenički; zdravilo se lahko vzame s hrano ali brez hrane.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, kakšen drug pirolidonski derivat ali katero od pomožnih snovi, navedeno v poglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Bolniki z ledvično okvaro

V primeru uporabe levetiracetama pri bolnikih z okvaro ledvic je lahko potrebna prilagoditev odmerka. Bolnikom s hudo okvarjenim delovanjem jeter je pred izbiro odmerka priporočljivo oceniti delovanje ledvic (glejte poglavje 4.2).

Samomor

Pri bolnikih, zdravljenih z antiepileptičnimi zdravili (vključno z levetiracetamom) so bili opisani samomor, poskus samomora, samomorilno razmišljanje in vedenje. Metaanaliza randomiziranih, s placebom kontroliranih preskušanj antiepileptičnih zdravil je pokazala tudi majhno povečanje tveganja samomorilnih misli in vedenja. Mehanizem tega tveganja ni znan.

Bolnike je zato treba kontrolirati glede znakov depresije in/ali samomorilnega razmišljanja ali vedenja; v poštev pride ustrezno zdravljenje. Bolnikom (in skrbnikom bolnikov) je treba naročiti, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo znaki depresije in/ali samomorilno razmišljanje ali vedenje.

Pediatrični bolniki

Podatki, ki so na voljo za otroke, ne kažejo vpliva na rast in puberteto. Vendar dolgoročni vplivi na učenje, inteligenco, rast, endokrino delovanje, puberteto in zmožnost imeti otroke pri otrocih ostajajo neznani.

Pomožne snovi

Zdravilo Levetiracetam Actavis Group 100 mg/ml peroralna raztopina vsebuje metilparahidroksibenzoat (E218) in propilparahidroksibenzoat (E216), ki lahko povzročita alergijske reakcije (lahko zapoznele).

Vsebuje tudi tekoči maltitol; bolniki z redko dedno intolerance za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Antiepileptična zdravila

Predmarketinški podatki iz kliničnih študij pri odraslih kažejo, da levetiracetam ne vpliva na serumsko koncentracijo obstoječih antiepileptičnih zdravil (fenitoina, karbamazepina, valprojske kisline, fenobarbitala, lamotrigina, gabapentina in primidona) in da ta antiepileptična zdravila ne vplivajo na farmakokinetiko levetiracetama.

Tako kot pri odraslih tudi pri pediatričnih bolnikih, ki prejemajo do 60 mg levetiracetama na kilogram na dan, ni dokazov o klinično pomembnem medsebojnem delovanju z zdravili.

Retrospektivna ocena farmakokinetičnih medsebojnih delovanj pri otrocih in mladostnikih z epilepsijo (starih od 4 do 17 let) je potrdila, da dopolnilno zdravljenje s peroralnim levetiracetamom ni vplivalo na koncentracijo sočasno uporabljenega karbamazepina in valproata v serumu v stanju dinamičnega ravnovesja. So pa podatki pokazali 20 % večji očistek levetiracetama pri otrocih, zdravljenih z antiepileptičnimi zdravili, ki inducirajo encime. Odmerka ni treba prilagoditi.

Probenecid

Za probenecid (500 mg štirikrat na dan), ki blokira ledvično tubularno sekrecijo, je dokazano, da zavre ledvični očistek primarnega presnovka, ne pa levetiracetama. Kljub temu ostane koncentracija primarnega presnovka majhna.

Metotreksat

Poročali so, da sočasna uporaba levetiracetama in metotreksata zmanjša očistek metotreksata, zaradi česar je koncentracija metotreksata v krvi povišana/podaljšana do potencialno toksična. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z obema učinkovinama, je potrebno skrbno spremljanje koncentracije metotreksata in levetiracetama v krvi.

Peroralni kontraceptivi in druga farmakokinetična medsebojna delovanja

Levetiracetam v odmerku 1.000 mg na dan ni vplival na farmakokinetiko peroralnih kontraceptivov (etinilestradiola in levonorgestrela); endokrini parametri (luteinizirajoči hormon in progesteron) se niso spremenili. Levetiracetam v odmerku 2.000 mg na dan ni vplival na farmakokinetiko digoksina in varfarina; protrombinski čas se ni spremenil. Sočasna uporaba z digoksinom, peroralnimi kontraceptivi in varfarinom ni vplivala na farmakokinetiko levetiracetama.

Odvajala

Opisani so bili posamezni primeri zmanjšane učinkovitosti levetiracetama, če je bilo sočasno s peroralnim levetiracetamom uporabljeno osmotsko odvajalo makrogol. Zato se makrogola ne sme vzeti eno uro pred zaužitjem levetiracetama in še eno uro po zaužitju.

Hrana in alkohol

Hrana ni spremenila deleža absorpcije levetiracetama, je pa rahlo zmanjšala hitrost absorpcije. Podatkov o interakciji levetiracetama z alkoholom ni.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Postmarketinški podatki iz več prospektivnih registrov nosečnosti so dokumentirali izide pri več kot 2000 ženskah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene monoterapiji z levetiracetamom. V celoti ti podatki ne kažejo bistvenega povečanja tveganja za hujše prirojene malformacije, čeprav tveganja za teratogenost ni mogoče povsem izključiti. Zdravljenje z več antiepileptičnimi zdravili spremlja večje tveganje za prirojene malformacije kot monoterapijo, zato je treba razmisliti o monoterapiji. Študije na živalih so pokazale reproduktivne toksične učinke (glejte poglavje 5.3).

Zdravila Levetiracetam Actavis Group ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije, razen če je to klinično potrebno.

Fiziološke spremembe lahko med nosečnostjo vplivajo na koncentracijo levetiracetama. Med nosečnostjo so opažali znižanje koncentracije levetiracetama v plazmi. To znižanje je izrazitejše v tretjem trimesečju (do 60 % izhodiščne koncentracije pred nosečnostjo). Zagotoviti je treba ustrezno klinično vodenje nosečnic, zdravljenih z levetiracetamom. Prekinitev antiepileptičnega zdravljenja lahko povzroči poslabšanje bolezni, ki lahko škoduje materi in plodu.

Dojenje

Levetiracetam se pri človeku izloča v materinem mleku, zato dojenje ni priporočljivo. Če pa je zdravljenje z levetiracetamom med obdobjem dojenja potrebno, je treba koristi in tveganja takšnega zdravljenja pretehtati upoštevaje pomen dojenja.

Plodnost

V študijah na živalih niso ugotovili vpliva na plodnost (glejte poglavje 5.3). Kliničnih podatkov ni in potencialno tveganje za človeka ni znano.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Levetiracetam ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Ker se individualna občutljivost razlikuje, se lahko nekaterim bolnikom pojavijo zaspanost ali drugi simptomi, povezani z osrednjim živčevjem, zlasti na začetku zdravljenja ali po povečanju odmerka. Zato je pri priporočljiva previdnost pri bolnikih, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih je potrebna pozornost, npr. upravljajo vozila ali stroje.

Bolnikom je treba naročiti, naj ne vozijo in ne uporabljajo strojev, dokler se ne izkaže, da njihova sposobnost za opravljanje takšnih dejavnosti ni prizadeta.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnih značilnosti

Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bili nazofaringitis, somnolenca, glavobol, utrujenost in omotica. Profil neželenih učinkov, ki je opisan spodaj, temelji na analizi združenih s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj za vse preučevane indikacije, v katerih so z levetiracetamom zdravili 3.416 bolnikov. Ti podatki so dopolnjeni s podatki iz ustreznih odprtih, razširjenih študij o uporabi levetiracetama ter s postmarketinškimi podatki. Varnostni profil levetiracetama je v splošnem podoben v vseh starostnih skupinah (odrasli in pediatrični bolniki) in pri vseh odobrenih indikacijah za zdravljenje epilepsije.

Tabelirani seznam neželenih učinkov

Neželeni učinki, opisani v kliničnih študijah (pri odraslih, mladostnikih, otrocih in dojenčkih, starejših od 1 meseca) in med obdobjem trženja, so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in pogostnosti. Neželeni učinki so navedeni po padajoči resnosti in njihova pogostnost je opredeljena takole: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki

(≥ 1/10.000 do < 1/1.000) in zelo redki (< 1/10.000).

MedDRA

 

Pogostnost

 

organski sistem

Zelo pogosti

Pogosti

Občasni

Redki

Infekcijske in

nazofaringitis

 

 

okužba

parazitske

 

 

 

 

bolezni

 

 

 

 

Bolezni krvi in

 

 

trombocitopenija

pancitopenija,

limfatičnega

 

 

levkopenija

nevtropenija,

sistema

 

 

 

agranulocitoza

Bolezni

 

 

 

reakcija na

imunskega

 

 

 

zdravilo z

sistema

 

 

 

eozinofilijo in

 

 

 

 

sistemskimi

 

 

 

 

simptomi

 

 

 

 

(DRESS),

 

 

 

 

preobčutljivost

 

 

 

 

(vključno z

 

 

 

 

angioedemom in

 

 

 

 

anafilakso)

Presnovne in

 

anoreksija

zmanjšanje telesne

hiponatriemija

prehranske

 

 

mase, povečanje

 

motnje

 

 

telesne mase

 

Psihiatrične

 

depresija, sovražnost/

poskus samomora,

samomor,

motnje

 

agresivnost,

razmišljanje o

osebnostne

 

 

anksioznost,

samomoru, psihotične

motnje, motnje

 

 

nespečnost,

motnje, nenormalno

mišljenja

 

 

živčnost/razdražljivost

vedenje, halucinacije,

 

 

 

 

jeza, stanje

 

 

 

 

zmedenosti, napad

 

 

 

 

panike, čustvena

 

 

 

 

labilnost/nihanja v

 

 

 

 

razpoloženju, agitacija

 

Bolezni živčevja

somnolenca,

konvulzije, motnje

amnezija, oslabljen

horeoatetoza,

 

glavobol

ravnotežja, omotica,

spomin, poslabšana

diskinezija,

 

 

letargija, tremor

koordinacija/ataksija,

hiperkinezija

 

 

 

parestezija, motnje

 

 

 

 

pozornosti

 

Očesne bolezni

 

 

diplopija, zamegljen

 

 

 

 

vid

 

Ušesne bolezni,

 

vrtoglavica

 

 

vključno z

 

 

 

 

motnjami

 

 

 

 

labirinta

 

 

 

 

Bolezni dihal,

 

kašelj

 

 

prsnega koša in

 

 

 

 

mediastinalnega

 

 

 

 

prostora

 

 

 

 

Bolezni prebavil

 

bolečina v trebuhu,

 

pankreatitis

 

 

driska, dispepsija,

 

 

 

 

bruhanje, navzeja

 

 

Bolezni jeter,

 

 

nenormalne vrednosti

odpoved jeter,

žolčnika in

 

 

jetrnih funkcij

hepatitis

žolčevodov

 

 

 

 

Bolezni kože in

 

izpuščaj

alopecija, ekcem,

toksična

podkožja

 

 

pruritus

epidermalna

 

 

 

 

nekroliza,

 

 

 

 

Stevens-

 

 

 

 

Johnsonov

 

 

 

 

sindrom,

 

 

 

 

multiformni eritem

Bolezni mišično-

 

 

mišična oslabelost,

 

skeletnega

 

 

mialgija

 

sistema in

 

 

 

 

vezivnega tkiva

 

 

 

 

Splošne težave in

 

astenija/utrujenost

 

 

spremembe na

 

 

 

 

mestu aplikacije

 

 

 

 

Poškodbe in

 

 

poškodba

 

zastrupitve in

 

 

 

 

zapleti pri

 

 

 

 

posegih

 

 

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov

Tveganje neješčnosti je večje, če je hkrati z levetiracetamom uporabljen topiramat.

V več primerih alopecije so opažali njeno izginotje po prenehanju uporabe levetiracetama. Supresija kostnega mozga je bila identificirana v nekaterih primerih pancitopenije.

Pediatrični bolniki

Skupno 190 bolnikov, starih od 1 meseca do manj kot 4 leta, so zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih in odprtih, razširjenih študijah. Od tega so 60 bolnikov zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih študijah. V s placebom nadzorovanih in odprtih, razširjenih študijah so zdravili 645 bolnikov, starih od 4 do 16 let; od tega so 233 bolnikov zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih študijah. V obeh starostnih skupinah pediatričnih bolnikov so podatki dopolnjeni s postmarketinškimi izkušnjami pri uporabi levetiracetama.

Poleg tega je bilo v obdobju po začetku trženja zdravila, 101 dojenčkov, mlajših od 12 mesecev, vključenih v varnostno študijo. Pri dojenčkih z epilepsijo, mlajših od 12 let, niso ugotovili nobenih novih pomislekov glede varnosti za levetiracetam.

Profil neželenih učinkov levetiracetama je v splošnem podoben v vseh starostnih skupinah in pri vseh odobrenih indikacijah za zdravljenje epilepsije. Pri pediatričnih bolnikih so bili podatki o varnosti iz s placebom nadzorovanih študij skladni z varnostnim profilom levetiracetama pri odraslih. Razlika je bila le pri vedenjskih in psihiatričnih neželenih učinkih, ki so bili pogostejši pri otrocih kot pri odraslih. Pogosteje kot v drugih starostnih skupinah ali v skupnem varnostnem profilu so pri otrocih in mladostnikih, starih od 4 do 16 let, poročali o bruhanju (zelo pogosto, 11,2 %), agitaciji (pogosto,

3,4 %), nihanjih razpoloženja (pogosto, 2,1 %), čustveni labilnosti (pogosto, 1,7 %), agresiji (pogosto, 8,2 %), nenormalnem vedenju (pogosto, 5,6 %) in letargiji (pogosto, 3,9 %). Pogosteje kot v drugih starostnih skupinah ali v skupnem varnostnem profilu so pri dojenčkih in otrocih, starih od 1 meseca do manj kot 4 leta, poročali o razdražljivosti (zelo pogosto, 11,7 %) in poslabšani koordinaciji (pogosto, 3,3 %).

Dvojno slepa, s placebom kontrolirana pediatrična študija varnosti (z načrtom ugotavljanja neinferiornosti) je ocenila kognitivne in nevropsihološke učinke levetiracetama pri otrocih, starih od 4 do 16 let in z napadi s parcialnim izvorom. Ugotovila je, da se levetiracetam v populaciji-po-protokolu ni razlikoval (ni bil inferioren) od placeba, kar zadeva spremembo sestavljene ocene Leiter-R Attention and Memory, Memory Screen Composite. Rezultati, povezani z vedenjskim in čustvenim funkcioniranjem, so pri prejemnikih levetiracetama pokazali poslabšanje agresivnega vedenja, standardizirano in sistematično merjenega z validiranim instrumentom (CBCL – Achenbach Child Behaviour Checklist). Vendar se preiskovancem, ki so jemali levetiracetam v dolgoročni, odprti

spremljevalni študiji, v povprečju vedenjsko in čustveno delovanje ni poslabšalo; še zlasti mere agresivnega vedenja niso bile slabše kot izhodiščno.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravilana na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Simptomi

V primerih prevelikega odmerjanja levetiracetama so opažali zaspanost, agitiranost, agresivnost, deprimirano raven zavesti, depresijo dihanja in komo.

Obvladovanje prevelikega odmerjanja

Po akutnem prevelikem odmerjanju je mogoče želodec izprazniti z izpiranjem želodca ali sprožitvijo bruhanja. Specifičnega antidota za levetiracetam ni. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je simptomatsko in lahko vključuje hemodializo. Učinkovitost dializne ekstrakcije levetiracetama je 60 % in primarnega presnovka 74 %.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: antiepileptiki, drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX14

Zdravilna učinkovina levetiracetam je pirolidinski derivat (S-enantiomer α-etil-2-okso-1- pirolidinacetamida) in kemično ni soroden obstoječim antiepileptičnim učinkovinam.

Mehanizem delovanja

Mehanizem delovanja levetiracetama še ni povsem pojasnjen. Poskusi in vitro in in vivo kažejo, da levetiracetam ne spreminja osnovnih značilnosti celic in normalnega živčnega prenosa.

Študije in vitro so pokazale, da levetiracetam vpliva na raven Ca2+ v nevronu z delnim zavrtjem tokov Ca2+ tipa N in z zmanjšanjem sproščanja Ca2+ iz zalog v nevronu. Poleg tega delno odpravi zmanjšanje z GABA in glicinom uravnavanih tokov, povzročenih s cinkom ß-karbolini. Razen tega so študije in vitro pokazale, da se levetiracetam veže na specifično mesto v možganskem tkivu glodalcev. To vezavno mesto je sinaptična vezikularna beljakovina 2A, domnevno vključena v fuzijo veziklov in eksocitozo nevrotransmiterjev. Levetiracetam in sorodni analogi kažejo ranžirno razvrstitev afinitete za vezavo na sinaptično vezikularno beljakovino 2A, ki korelira z jakostjo antiepileptične zaščite pri mišjem audiogenem modelu epilepsije. Ta izsledek kaže, da bi interakcija med levetiracetamom in sinaptično vezikularno beljakovino 2A lahko pripomogla k antiepileptičnemu mehanizmu delovanja tega zdravila.

Farmakodinamični učinki

Levetiracetam zavaruje pred napadi v širokem spektru živalskih modelov parcialnih in primarno generaliziranih napadov in ne deluje prokonvulzivno. Primarni presnovek ni aktiven. Pri človeku je delovanje pri parcialnih in generaliziranih epileptičnih motnjah (epileptiformna sprožitev/fotoparoksizmalni odziv) potrdilo široki predklinično ugotovljeni farmakološki profil levetiracetama.

Klinična učinkovitost in varnost

Dopolnilno zdravljenje epileptičnih napadov parcialnega izvora s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih, mladostnikih, otrocih in dojenčkih od 1 meseca starosti z epilepsijo:

Pri odraslih je bila učinkovitost levetiracetama dokazana v 3 dvojno slepih, s placebom kontroliranih študijah z odmerki 1.000 mg, 2.000 mg ali 3.000 mg/dan, uporabljenih v dveh deljenih odmerkih, in s trajanjem zdravljenja do 18 tednov. Kumulativna analiza je pokazala, da je bil odstotek bolnikov, ki so dosegli zmanjšanje tedenske pogostnosti napadov parcialnega izvora v primerjavi z izhodiščem za 50 % ali več, ob stabilnih odmerkih (12/14 tednov) med prejemniki 1.000 mg levetiracetama 27,7 %, 2.000 mg 31,6 %, 3.000 mg 41,3 % in med prejemniki placeba 12,6 %.

Pediatrična populacija

Pri pediatričnih bolnikih (starih od 4 do 16 let) je bila učinkovitost levetiracetama ugotovljena z dvojno slepo, s placebom kontrolirano študijo, ki je zajela 198 bolnikov in v kateri je zdravljenje trajalo 14 tednov. V tej študiji so bolniki prejemali stalen odmerek levetiracetama 60 mg/kg/dan (uporaba dvakrat na dan).

Zmanjšanje tedenske pogostnosti napadov parcialnega izvora v primerjavi z izhodiščem za 50 % ali več je doseglo 44,6 % prejemnikov levetiracetama in 19,6 % prejemnikov placeba. Med nadaljevanjem dolgotrajnega zdravljenja je bilo 11,4 % bolnikov brez napadov vsaj 6 mesecev, 7,2 % pa jih je bilo brez napadov vsaj 1 leto.

Pri pediatričnih bolnikih (starih od 1 mesec do manj kot 4 leta) je bila učinkovitost levetiracetama ugotovljena v dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji, ki je zajela 116 bolnikov in v kateri je zdravljenje trajalo 5 dni. V tej študiji so bolnikom predpisali dnevni odmerek peroralne raztopine

20 mg/kg, 25 mg/kg, 40 mg/kg ali 50 mg/kg na podlagi sheme titriranja za njihovo starost. V tej študiji so pri dojenčkih, starih od 1 mesec do manj kot 6 mesecev, uporabili odmerek 20 mg/kg/dan s titriranjem do 40 mg/kg/dan, pri dojenčkih in otrocih, starih od 6 mesecev do manj kot 4 leta, pa odmerek 25 mg/kg/dan s titriranjem do 50 mg/kg/dan. Celotni dnevni odmerek je bil razdeljen na uporabo dvakrat na dan.

Primarna mera učinkovitosti je bil delež odzivnih bolnikov (bolnikov, ki so dosegli ≥ 50 % zmanjšanje povprečne dnevne pogostnosti napadov parcialnega izvora), kot ga je ocenil slepljen centralni pregledovalec z uporabo 48-urnega video EEG. Analiza učinkovitosti je zajela 109 bolnikov, ki so tako izhodiščno kot med obdobjem ocenjevanja imeli vsaj 24-urni video EEG. Kot odzivnih je bilo ocenjenih 43,6 % prejemnikov levetiracetama in 19,6 % prejemnikov placeba. Rezultati po starostnih skupinah se skladajo. Med nadaljevanjem dolgotrajnega zdravljenja je bilo 8,6 % bolnikov brez napadov vsaj 6 mesecev, 7,8 % pa jih je bilo brez napadov vsaj 1 leto.

35 dojenčkov, starih manj kot 1 leto, s parcialnimi napadi, od katerih je bilo le 13 starih < 6 mesecev, je bilo vključenih v placebo kontrolirane klinične študije.

Monoterapija za zdravljenje epileptičnih napadov parcialnega izvora s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri bolnikih od 16. leta starosti z novoodkrito epilepsijo.

Učinkovitost levetiracetama v monoterapiji je bila ugotovljena v dvojno slepi študiji vzporednih skupin za oceno neinferiornosti s karbamazepinom z nadzorovanim sproščanjem (CR – controlled release) pri 576 bolnikih, starih 16 let ali več z novoodkrito ali nedavno odkrito epilepsijo. Bolniki so smeli imeti le neizzvane napade parcialnega izvora ali generalizirane tonično-klonične napade. Bolniki so bili randomizirani na karbamazepin CR od 400 do 1.200 mg/dan ali na levetiracetam od 1.000 do 3.000 mg/dan, zdravljenje pa je trajalo do 121 tednov, odvisno od odziva.

Stanje 6 mesecev brez napadov je doseglo 73,0 % prejemnikov levetiracetama in 72,8 % prejemnikov karbamazepina CR; korigirana absolutna razlika med zdraviloma je bila 0,2 % (95 % IZ: -7,8, 8,2). Več kot polovica preiskovancev je ostala brez napadov 12 mesecev (56,6 % prejemnikov levetiracetama in 58,5 % prejemnikov karbamazepina CR).

V študiji, ki odraža klinično prakso, je bilo mogoče antiepileptično zdravilo opustiti pri manjšem številu bolnikov, ki so se odzvali na dopolnilno zdravljenje z levetiracetamom (36 odraslih bolnikov od 69).

Dopolnilno zdravljenje miokloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta starosti z juvenilno mioklonično epilepsijo.

Učinkovitost levetiracetama je bila ugotovljena v 16-tedenski dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji pri bolnikih, starih 12 let ali več, ki so imeli idiopatsko generalizirano epilepsijo z miokloničnimi napadi v različnih sindromih. Večina bolnikov je imela juvenilno mioklonično epilepsijo.

V tej študiji je bil odmerek levetiracetama 3.000 mg/dan, uporabljen v 2 deljenih odmerkih. Vsaj 50 % zmanjšanje dni z miokloničnimi napadi na teden so ugotovili pri 58,3 % prejemnikov

levetiracetama in pri 23,3 % prejemnikov placeba. Med nadaljevalnim dolgoročnim zdravljenjem je bilo brez miokloničnih napadov vsaj 6 mesecev 28,6 % bolnikov, vsaj 1 leto pa 21,0 % bolnikov.

Dopolnilno zdravljenje primarno generaliziranih tonično-kloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta starosti z idiopatsko generalizirano epilepsijo.

Učinkovitost levetiracetama je bila ugotovljena v 24-tedenski dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji, ki je zajela odrasle, mladostnike in majhno število otrok z idiopatsko generalizirano epilepsijo s primarno generaliziranimi tonično kloničnimi (PGTC) napad v različnih sindromih (juvenilna monoklonična epilepsija, juvenilna epilepsija z absencami, otroška epilepsija z absencami ali epilepsija z napadi grand mal ob prebujanju). V tej študiji je bil odmerek levetiracetama 3.000 mg/dan za odrasle in mladostnike ter 60 mg/kg/dan za otroke; uporabljen je bil v 2 deljenih odmerkih. Pogostnost PGTC-napadov na teden se je zmanjšala za 50 % ali več pri 72,2 % prejemnikov levetiracetama in pri 45,2 % prejemnikov placeba. Med nadaljevalnim dolgoročnim zdravljenjem je bilo brez tonično-kloničnih napadov vsaj 6 mesecev 47,4 % bolnikov, vsaj 1 leto pa 31,5 % bolnikov.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Levetiracetam je zelo topna in permeabilna spojina. Farmakokinetični profil je linearen, z majhno intra- in interindividualno variabilnostjo. Očistek se po ponavljajoči se uporabi ne spremeni. Ni znakov pomembne variabilnosti med spoloma, med rasami ali cirkadiano. Farmakokinetični profil pri zdravih prostovoljcih in bolnikih z epilepsijo je primerljiv.

Zaradi popolne in linearne absorpcije je mogoče koncentracijo v plazmi predvideti na podlagi peroralnega odmerka levetiracetama, izraženega v mg/kg telesne mase. Zato koncentracije levetiracetama v plazmi ni treba kontrolirati.

Pri odraslih in otrocih so ugotovili pomembno korelacijo med koncentracijo v slini in plazmi (razmerje koncentracij slina/plazma je segala od 1 in 1,7 za peroralne tablete in za peroralno raztopino 4 ure po odmerku).

Odrasli in mladostniki

Absorpcija

Levetiracetam se po peroralni uporabi hitro absorbira. Absolutna peroralna biološka uporabnost je skoraj 100 %.

Največja koncentracija v plazmi (Cmax) je dosežena 1,3 ure po odmerku. Ob uporabi dvakrat na dan je stanje dinamičnega ravnovesja doseženo v dveh dneh.

Največja koncentracija (Cmax) je po enkratnem odmerku 1.000 mg praviloma 31 µg/ml in po večkratnem odmerjanju 1.000 mg dvakrat na dan 43 µg/ml.

Obseg absorpcije ni odvisen od odmerka; hrana ga ne spremeni.

Porazdelitev

Podatkov o porazdelitvi v tkiva pri človeku ni.

Ne levetiracetam ne njegov primarni presnovek nista pomembno vezana na beljakovine v plazmi (< 10 %).

Volumen porazdelitve levetiracetama je približno 0,5 do 0,7 l/kg; ta vrednost je blizu celotni količini vode v telesu.

Biotransformacija

Levetiracetam se pri ljudeh ne presnovi v veliki meri. Glavna presnovna pot (24 % odmerka) je encimska hidroliza acetamidne skupine. Izooblike jetrnega citokroma P450 ne sodelujejo pri nastajanju primarnega presnovka ucb L057. Hidroliza acetamidne skupine je merljiva v številnih tkivih, tudi v krvnih celicah. Presnovek ucb L057 je farmakološko neaktiven.

Ugotovljena sta še dva manj pomembna presnovka. Eden nastane s hidroksilacijo pirolidonskega obroča (1,6 % odmerka), drugi z odprtjem pirolidonskega obroča (0,9 % odmerka).

Na račun drugih, neidentificiranih sestavin gre le 0,6 % odmerka.

In vivo niso ugotovili enantiomerne interkonverzije ne pri levetiracetamu ne pri njegovem primarnem presnovku.

Dokazano je, da levetiracetam in njegov primarni presnovek in vitro ne zavirata aktivnosti glavnih izooblik človeškega jetrnega citokroma P450 (CYP3A4, 2A6, 2C9, 2C19, 2D6, 2E1 in 1A2), glukuronil-transferaze (UGT1A1 in UGT1A6) in epoksid-hidroksilaze. Poleg tega levetiracetam in vitro ne vpliva na glukuronidacijo valprojske kisline.

V humanih jetrnih celicah v kulturi je levetiracetam na CYP1A2, SULT1E1 in UGT1A1 vplival le malo ali sploh ne, blago pa je induciral CYP2B6 in CYP3A4. Podatki in vitro in podatki o medsebojnem delovanju s peroralnimi kontraceptivi, digoksinom in varfarinom in vivo kažejo, da in vivo ni pričakovati bistvene indukcije encimov. Zato medsebojno delovanje levetiracetama drugimi snovmi ali drugih snovi z njim ni verjetno.

Izločanje

Plazemski razpolovni čas pri odraslih je 7 ± 1 ura in se ne spreminja z odmerkom, potjo uporabe ali ponavljajočo se uporabo. Povprečni skupni telesni očistek je 0,96 ml/min/kg.

Glavna pot izločanja je v urinu; tako se izloči povprečno 95 % odmerka (približno 93 % odmerka se izloči v 48 urah). V blatu se izloči le 0,3 % odmerka.

V prvih 48 urah se kumulativno z izločanjem levetiracetama v urinu izloči 66 % odmerka in njegovega primarnega presnovka 24 % odmerka.

Ledvični očistek levetiracetama je 0,6 ml/min/kg in ucb L057 4,2 ml/min/kg. To kaže, da se levetiracetam izloča z glomerularno filtracijo, ki ji sledi tubularna reabsorpcija, izločanje primarnega presnovka pa poleg glomerularne filtracije obsega še aktivno tubularno sekrecijo. Očistek levetiracetama korelira z očistkom kreatinina.

Starejši

Pri starejših se razpolovni čas podaljša za približno 40 % (10 do 11 ur). To je povezano z zmanjšanim delovanjem ledvic v tej populaciji (glejte poglavje 4.2).

Okvara ledvic

Navidezni telesni očistek levetiracetama in njegovega primarnega presnovka je koreliral z očistkom kreatinina. Zato je bolnikom z zmerno in hudo okvaro ledvic vzdrževalni dnevni odmerek zdravila Levetiracetam Actavis Group priporočljivo prilagoditi glede na očistek kreatinina (glejte poglavje 4.2).

Pri anuričnih odraslih s končno odpovedjo ledvic je bil razpolovni čas v obdobju med eno in drugo dializo približno 25 ur, med samo dializo pa približno 3,1 ure.

Frakcijska odstranitev levetiracetama med tipično 4-urno dializo je 51 %.

Okvara jeter

Pri preiskovancih z zmerno okvaro jeter se očistek levetiracetama ni pomembno spremenil. Pri večini preiskovancev s hudo okvaro jeter se je očistek levetiracetama zaradi sočasne okvare ledvic zmanjšal za več kot 50 % (glejte poglavje 4.2).

Pediatrična populacija

Otroci (4 do 12 let)

Po uporabi enega peroralnega odmerka (20 mg/kg) pri otrocih z epilepsijo (starih od 6 do 12 let) je bil razpolovni čas levetiracetama 6,0 ur. Navidezni, za telesno maso korigirani očistek je bil približno

30 % večji kot pri odraslih z epilepsijo.

Po večkratni peroralni uporabo (odmerki od 20 do 60 mg/kg/dan) pri otrocih z epilepsijo (starih od 4 do 12 let) se je levetiracetam hitro absorbiral. Največja koncentracija v plazmi je bila dosežena od 0,5 do 1,0 uro po uporabi. Ugotovili so linearna in odmerku sorazmerna povečanja največje koncentracije v plazmi in površine pod krivuljo. Eliminacijski razpolovni čas je bil približno 5 ur. Navidezni telesni očistek je bil 1,1 ml/min/kg.

Dojenčki in otroci (od 1 meseca do 4 let)

Po uporabi enega odmerka (20 mg/kg) peroralne raztopine 100 mg/ml pri otrocih z epilepsijo (starih od 1 do 4 mesece) se je levetiracetam hitro absorbiral in največja koncentracija v plazmi je bila dosežena približno 1 uro po uporabi. Farmakokinetični rezultati kažejo, da je razpolovni čas krajši (5,3 ure) kot pri odraslih (7,2 ure), navidezni očistek pa je hitrejši (1,5 ml/min/kg) kot pri odraslih (0,96 ml/min/kg).

V populacijski farmakokinetični analizi pri bolnikih, starih od 1 mesec do 16 let, je telesna masa statistično značilno korelirala z navideznim očistkom (očistek se je povečeval z naraščanjem telesne mase) in navideznim volumnom porazdelitve. Na oba parametra je vplivala tudi starost. Ta učinek je bil izrazit pri mladih dojenčkih in se je s povečevanjem starosti manjšal, tako da je okrog 4. leta postal zanemarljiv.

V obeh populacijskih farmakokinetičnih analizah se je navidezni očistek levetiracetama v primeru sočasne uporabe s kakšnim antiepileptičnim zdravilom, ki inducira encime, povečal za približno 20 %.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na temelju običajnih študij farmakološke varnosti, genotoksičnosti in kancerogenega potenciala, ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Neželeni učinki, ki jih niso opažali v kliničnih študijah, opazili pa so jih pri podganah in v manjši meri pri miših ob izpostavljenosti, podobni izpostavljenosti pri človeku (in torej potencialno pomembni za klinično uporabo), so jetrne spremembe. Te kažejo prilagoditveni odziv, npr. povečana masa in centrilobularna hipertrofija, maščobna infiltracija in zvišanje jetrnih encimov v plazmi.

Pri uporabi odmerkov do 1.800 mg/kg/dan (6-kratni največji priporočeni odmerek za človeka glede na mg/m2 ali izpostavljenost) pri podganah niso opazili neželenih učinkov na plodnost ali reprodukcijsko sposobnost samcev in samic ne pri starših in ne v generaciji F1.

Pri podganah sta bili opravljeni dve študiji embrio-fetalnega razvoja z odmerki 400, 1.200 in

3.600 mg/kg/dan. Pri odmerku 3.600 mg/kg/dan so samo v eni od obeh študij embrio-fetalnega razvoja ugotovili rahlo zmanjšanje plodove mase v povezavi z mejnim povečanjem skeletnih sprememb/manjših anomalij. Vpliva na umrljivost zarodkov ni bilo, prav tako se ni povečala incidenca malformacij. Raven brez opaženih neželenih učinkov (NOAEL – No Observed Adverse Effect Level) je bila pri brejih podganah 3.600 mg/kg/dan (12-kratni največji priporočeni odmerek za človeka glede na mg/m2) in pri plodovih 1.200 mg/kg/dan.

Štiri študije embrio-fetalnega razvoja so bile opravljene na kuncih v odmerkih 200, 600, 800, 1.200 in 1.800 mg/kg/dan. Odmerek 1.800 mg/kg/dan je povzročil izrazito toksičnost pri samicah-materah in zmanjšanje telesne mase plodov v povezavi z večjo incidenco plodov s kardiovaskularnimi oziroma skeletnimi anomalijami. NOAEL je bila < 200 mg/kg/dan za samice matere in 200 mg/kg/dan za plodove (to je enako največjemu priporočenemu odmerek za človeka glede na mg/m2).

Na podganah je bila opravljena študija peri- in postnatalnega razvoja z odmerki levetiracetama 70, 350 in 1.800 mg/kg/dan. NOAEL je bila ≥ 1.800 mg/kg/dan za samice F0 in za preživetje, rast in razvoj

potomstva F1 do prenehanja dojenja (6-kratni največji priporočeni odmerek za človeka glede na mg/m2).

Študije na novorojenih in mladih podganah in psih niso pokazale nobenih neželenih učinkov na noben standardni opazovani dogodek razvoja ali dozorevanja v odmerkih do 1.800 mg/kg/dan (6- do 17-kratni največji priporočeni odmerek za človeka glede na mg/m2).

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

natrijev citrat

citronska kislina monohidrat metilparahidroksibenzoat (E218) propilparahidroksibenzoat (E216) amonijev glicirizat

glicerin glicerol (E422)

tekoči maltitol (E965) kalijev acesulfamat (E950)

aroma grozdja (vsebuje polipropilenglikol) prečiščena voda

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3Rok uporabnosti

3 leta

Po prvem odprtju: 7 mesecev

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

300-ml steklenica (steklo tipa III) jantarne barve z belo, za otroke varno zaporko (polipropilen) v kartonski škatli, ki vsebuje tudi 10-ml peroralno brizgo z odmernimi oznakami (polipropilen, polietilen).

300-ml steklenica (steklo tipa III) jantarne barve z belo, za otroke varno zaporko (polipropilen) v kartonski škatli, ki vsebuje tudi 3-ml peroralno brizgo z odmernimi oznakami (polipropilen, polietilen) in nastavek za brizgo (polietilen).

300-ml steklenica (steklo tipa III) jantarne barve z belo, za otroke varno zaporko (polipropilen) v kartonski škatli, ki vsebuje tudi 1-ml peroralno brizgo z odmernimi oznakami (polipropilen, polietilen) in nastavek za brizgo (polietilen).

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Actavis Group PTC ehf. Reykjavíkurvegur 76-78 220 Hafnarfjörđur Islandija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/11/738/001

EU/1/11/738/002

EU/1/11/738/003

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 5. december 2011

Datum zadnjega podaljšanja:

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

{MM/LLLL}

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept