Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Lusduna (insulin glargine) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - A10AE04

Updated on site: 08-Oct-2017

Ime zdravilaLusduna
ATC kodaA10AE04
Substancainsulin glargine
ProizvajalecMerck Sharp

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

LUSDUNA 100 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

En mililiter vsebuje 100 enot insulina glargin* (kar ustreza 3,64 mg).

En injekcijski peresnik vsebuje 3 ml raztopine za injiciranje, kar ustreza 300 enotam.

*Insulin glargin je pridobljen s tehnologijo rekombinantne DNA iz bakterij Escherichia coli.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

raztopina za injiciranje (injekcija), Nexvue bistra, brezbarvna raztopina

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 2 leti ali več.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Zdravilo LUSDUNA vsebuje insulin glargin, insulinski analog, in ima podaljšan čas delovanja. Zdravilo LUSDUNA je treba aplicirati enkrat na dan kadar koli, vendar vsak dan ob istem času.

Shemo odmerjanja (odmerek in čas uporabe) je treba prilagoditi vsakemu bolniku posamezno. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se zdravilo LUSDUNA lahko uporablja skupaj s peroralnimi antidiabetiki.

Jakost tega zdravila je navedena v enotah. Te enote veljajo izključno za insulin glargin in niso enake mednarodnim enotam (i.e.) ali enotam, ki se uporabljajo za izražanje moči drugih insulinskih analogov (glejte poglavje 5.1).

Posebne populacije

Starejša populacija (≥ 65 let)

Pri starejših bolnikih lahko napredujoče slabšanje delovanja ledvic povzroči stalno zmanjševanje potrebe po insulinu.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic se potreba po insulinu lahko zmanjša zaradi zmanjšane presnove insulina.

Okvara jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter se potreba po insulinu lahko zmanjša zaradi zmanjšane zmožnosti za glukoneogenezo in zmanjšane presnove insulina.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost insulina glargin sta bili dokazani pri mladostnikih in otrocih, starih 2 leti ali več. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8, 5.1 in 5.2.

Varnost in učinkovitost insulina glargin pri otrocih, mlajših od 2 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Prehod z drugih insulinov na zdravilo LUSDUNA

Pri prehodu s srednjedolgo- ali dolgodelujočega insulina na zdravljenje z zdravilom LUSDUNA bosta morda potrebni sprememba odmerka bazalnega insulina in prilagoditev sočasnega antidiabetičnega zdravljenja (odmerek in čas uporabe dodatnih običajnih insulinov ali hitrodelujočih insulinskih analogov oz. odmerek peroralnih antidiabetičnih zdravil).

Prehod z insulina NPH dvakrat na dan na zdravilo LUSDUNA

Da bi zmanjšali tveganje za nočne in zgodnje jutranje hipoglikemije, je treba pri bolnikih, ki spreminjajo shemo zdravljenja z bazalnim insulinom tako, da z insulina NPH dvakrat na dan preidejo na zdravilo LUSDUNA enkrat na dan, v prvih tednih zdravljenja zmanjšati dnevni odmerek bazalnega insulina za 20 do 30 %.

Prehod z insulina glargin 300 enot/ml na zdravilo LUSDUNA

Zdravilo LUSDUNA in zdravila, ki vsebujejo insulin glargin 300 enot/ml, niso bioekvivalentna in niso neposredno medsebojno zamenljiva. Da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo, je treba bolnikom, ki spreminjajo shemo zdravljenja z bazalnim insulinom tako, da z insulina glargin 300 enot/ml enkrat na dan preidejo na zdravilo LUSDUNA enkrat na dan, zmanjšati odmerek za približno 20 %.

V prvih tednih je treba to zmanjšanje vsaj delno nadomestiti s povečanjem odmerkov insulina ob obrokih, po tem obdobju pa je treba zdravljenje prilagajati individualno.

Med prehodom in v prvih tednih po njem je priporočljivo natančno spremljanje metabolne presnove.

Z boljšo urejenostjo metabolne presnove in posledično večjo občutljivostjo za insulin bo morda potrebna nadaljnja prilagoditev odmerka. Prilagoditev odmerka bo morda potrebna tudi, če se npr. spremenijo bolnikova telesna masa ali življenjski slog, čas aplikacije odmerka insulina, ali se pojavijo druge okoliščine, ki povečajo dovzetnost za hipo- ali hiperglikemijo (glejte poglavje 4.4).

Pri bolnikih, ki zaradi protiteles proti humanemu insulinu potrebujejo velike odmerke insulina, se lahko odziv na insulin z zdravilom LUSDUNA izboljša.

Način uporabe

Zdravilo LUSDUNA se uporablja subkutano.

Zdravila LUSDUNA se ne sme uporabljati intravensko. Podaljšano trajanje delovanja insulina glargin je pogojeno z injiciranjem v podkožno tkivo. Intravenska uporaba običajnega subkutanega odmerka lahko povzroči hudo hipoglikemijo.

Po injiciranju insulina glargin v trebuh, deltoidni predel ali stegno ni nobenih klinično pomembnih razlik v koncentraciji insulina ali glukoze v serumu. Da bi preprečili reakcije na mestu injiciranja, je treba znotraj predela za injiciranje vsakič injicirati na drugo mesto (glejte poglavje 4.8).

Zdravila LUSDUNA se ne sme mešati z nobenim drugim insulinom in se ga ne sme redčiti. Mešanje ali redčenje lahko spremeni profil časovnega poteka/delovanja; mešanje lahko povzroči precipitacijo.

Pred uporabo injekcijskega peresnika Nexvue je treba natančno prebrati navodila za njegovo uporabo, ki so priložena v pakiranju (glejte poglavje 6.6).

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zdravilo LUSDUNA ni insulin prve izbire za zdravljenje diabetične ketoacidoze. V takšnih primerih je priporočena intravenska uporaba običajnega insulina.

V primeru nezadostne urejenosti glukoze ali nagnjenosti k hiper- ali hipoglikemijam, je treba pred spreminjanjem odmerka preveriti, kako se bolnik drži predpisane sheme zdravljenja, mesta injiciranja in ustrezne tehnike injiciranja ter vse druge dejavnike, ki spadajo zraven.

Prehod bolnika na drugo vrsto ali znamko insulina se mora opraviti pod strogim zdravniškim nadzorom. Spremembe jakosti, znamke (izdelovalca), vrste (običajni, NPH, lente, dolgodelujoči, itd.), izvora (živalski, humani, analog humanega insulina) in/ali načina izdelave lahko zahtevajo spremembo odmerka.

Hipoglikemija

Čas pojava hipoglikemije je odvisen od profila delovanja uporabljenih insulinov in se zato lahko spremeni, ko se spremeni shema zdravljenja. Zaradi enakomernejšega sproščanja bazalnega insulina pri insulinu glargin se lahko pričakuje manj nočnih, a več zgodnjih jutranjih hipoglikemij.

Pri bolnikih, pri katerih so hipoglikemije lahko izrazitega kliničnega pomena, kot na primer pri bolnikih s pomembnimi stenozami koronarnih arterij ali možganskih žil (nevarnost srčnih ali možganskih zapletov zaradi hipoglikemije) ter bolnikih s proliferativno retinopatijo, zlasti če ni zdravljena s fotokoagulacijo (nevarnost prehodne slepote po hipoglikemiji), je potrebna posebna previdnost, priporoča pa se intenzivno spremljanje glukoze v krvi.

Bolniki se morajo zavedati okoliščin, v katerih se opozorilni simptomi hipoglikemije lahko zmanjšajo. Opozorilni simptomi hipoglikemije so lahko pri določenih ogroženih skupinah bolnikov spremenjeni, manj izraziti ali pa jih ni. Sem spadajo bolniki:

-pri katerih je urejenost glikemije občutno izboljšana,

-ki so imeli ponavljajoče se in/ali nedavne hipoglikemije,

-pri katerih se hipoglikemija razvije postopoma,

-ki so starejši,

-ki preidejo z živalskega na humani insulin,

-ki imajo avtonomno nevropatijo,

-ki imajo dolgo anamnezo sladkorne bolezni,

-ki imajo kakšno psihiatrično bolezen,

-ki sočasno prejemajo določena druga zdravila (glejte poglavje 4.5).

V takšnih okoliščinah se huda hipoglikemija (in možna izguba zavesti) lahko pojavi, še preden se bolnik hipoglikemije sploh zave.

Podaljšani učinek subkutanega insulina glargin lahko upočasni okrevanje po hipoglikemiji.

V primeru normalnih ali znižanih vrednosti glikoziliranega hemoglobina je treba pomisliti na možnost ponavljajočih se, neprepoznanih (zlasti nočnih) hipoglikemij.

Da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo je bistveno, da se bolnik drži sheme odmerjanja in načrta prehrane, pravilno aplicira insulin in pozna simptome hipoglikemije. V primeru dejavnikov, ki povečujejo dovzetnost za hipoglikemijo, je potrebno posebno skrbno spremljanje in morda prilagoditev odmerka. Ti dejavniki vključujejo:

-spremembo predela injiciranja,

-izboljšano občutljivost za insulin (npr. zaradi odstranitve stresnih dejavnikov),

-telesno aktivnost, ki je bolnik ni vajen, intenzivnejšo ali dolgotrajnejšo telesno aktivnost,

-sočasno bolezen (npr. bruhanje, driska),

-nezadostno uživanje hrane,

-izpuščene obroke,

-pitje alkohola,

-določene nekompenzirane endokrine motnje (npr. hipotiroidizem in insuficienca sprednjega režnja hipofize ali insuficienca nadledvične skorje),

-sočasno zdravljenje z določenimi drugimi zdravili (glejte poglavje 4.5).

Sočasne bolezni

V primeru sočasnih bolezni je potreben intenzivnejši nadzor metabolne presnove. V številnih primerih je indicirano testiranje urina za ketone in je treba pogosto prilagoditi odmerek insulina. Potreba po insulinu se pogosto poveča. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 morajo še naprej redno uživati vsaj malo ogljikovih hidratov, tudi če lahko zaužijejo le malo ali nič hrane, ali če bruhajo, itd. ter ne smejo nikoli povsem opustiti insulina.

Nastajanje protiteles proti insulinu

Uporaba insulina lahko povzroči nastanek protiteles proti insulinu. V redkih primerih je zaradi prisotnosti takšnih protiteles proti insulinu treba prilagoditi odmerek insulina, da bi odpravili nagnjenost k hiper- ali hipoglikemiji (glejte poglavje 5.1).

Napake pri uporabi zdravila

Poročali so o napakah pri uporabi zdravila, pri katerih so bili namesto insulina glargin pomotoma aplicirani drugi insulini, zlasti kratkodelujoči. Da bi se izognili napakam pri uporabi zdravila zaradi zamenjave med insulinom glargin in drugimi insulini, je treba pred vsakim injiciranjem preveriti označevanje insulina.

Kombinacija zdravila LUSDUNA in pioglitazona

Pri uporabi pioglitazona v kombinaciji z insulinom so poročali o primerih srčnega popuščanja, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno popuščanje. To je treba upoštevati pri odločitvi glede zdravljenja s kombinacijo pioglitazona in zdravila LUSDUNA. V primeru uporabe kombinacije je treba bolnike spremljati glede znakov in simptomov srčnega popuščanja, povečevanja telesne mase in edemov. Piaglitazon je treba ukiniti, če se pojavi kakršno koli poslabšanje srčnih simptomov.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Na presnovo glukoze vplivajo številne učinkovine in lahko zahtevajo prilagoditev odmerka insulina glargin.

Učinkovine, ki lahko povečajo učinek znižanja glukoze v krvi in povečajo dovzetnost za hipoglikemijo, so peroralni antidiabetiki, zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE), dizopiramid,

fibrati, fluoksetin, zaviralci monoaminooksidaze (MAO), pentoksifilin, propoksifen, salicilati, somatostatinski analogi in sulfonamidni antibiotiki.

Učinkovine, ki lahko zmanjšajo učinek znižanja glukoze v krvi, so kortikosteroidi, danazol, diazoksid, diuretiki, glukagon, izoniazid, estrogeni in progestageni, fenotiazinski derivati, somatropin, simpatomimetična zdravila (npr. adrenalin, salbutamol, terbutalin), ščitnični hormoni, atipična antipsihotična zdravila (npr. klozapin in olanzapin) in zaviralci proteaz.

Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, klonidin, litijeve soli in alkohol lahko vpliv insulina na znižanje glukoze v krvi okrepijo ali oslabijo. Pentamidin lahko povzroči hipoglikemijo, ki ji včasih sledi hiperglikemija.

Poleg tega se lahko pod vplivom simpatikolitičnih zdravil, kot so zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, klonidin, gvanetidin in reserpin, znaki adrenergične protiregulacije zmanjšajo ali izginejo.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Za insulin glargin iz kontroliranih kliničnih študij ni na voljo kliničnih podatkov o nosečnicah, ki so bile izpostavljene zdravilu. Velika količina podatkov o nosečnicah (več kot 1.000 izidov nosečnosti) ne kaže specifičnih neželenih učinkov insulina glargin na nosečnost in ne kaže nobenih specifičnih malformacij ali fetotoksičnih učinkov/toksičnih učinkov na novorojenčka. Podatki na živalih ne kažejo na vpliv na sposobnost razmnoževanja.

Če je klinično potrebno, se lahko razmisli o uporabi zdravila LUSDUNA med nosečnostjo.

Nujno je, da bolnice z obstoječim ali gestacijskim diabetesom vso nosečnost vzdržujejo dobro urejeno metabolno presnovo, da preprečijo neželene izide, povezane s hiperglikemijo. V prvem trimesečju se lahko potreba po insulinu zmanjša, v drugem in tretjem trimesečju pa se na splošno poveča. Takoj po porodu se potreba po insulinu hitro zmanjša (povečano tveganje za hipoglikemijo). Natančno spremljanje urejenosti glukoze je ključnega pomena.

Dojenje

Ni znano, ali se insulin glargin izloča v materino mleko. Presnovnih učinkov zaužitega insulina glargin na dojenega novorojenčka/dojenčka ni pričakovati, ker se insulin glargin kot peptid v človeških prebavilih prebavi v aminokisline.

Pri doječih materah bosta morda potrebni prilagoditvi odmerka insulina in prehrane.

Plodnost

Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Bolnikova zmožnost koncentracije in reagiranja se lahko poslabša zaradi hipoglikemije ali hiperglikemije ali npr. zaradi okvare vida. To lahko predstavlja tveganje v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebno pomembni (npr. pri vožnji avtomobila ali upravljanju s stroji).

Bolnikom je treba naročiti, naj upoštevajo previdnostne ukrepe za preprečitev hipoglikemije med vožnjo. To je posebej pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zaznavanjem opozorilnih simptomov hipoglikemije in pri tistih, ki imajo pogoste hipoglikemije. V takšnih okoliščinah je treba razmisliti, ali je priporočljivo, da bolnik vozi ali upravlja s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Hipoglikemija (zelo pogosta), na splošno najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju z insulinom, se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu (glejte poglavje 4.4).

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Naslednji z zdravilom povezani neželeni učinki iz kliničnih preskušanj so spodaj našteti po organskih sistemih glede na MedDRA terminologijo in po padajoči pogostnosti (zelo pogosti: ≥ 1/10, pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10, občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000, zelo redki:

< 1/10.000).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Bolezni kože in podkožja

 

 

lipohipertrofija

lipoatrofija

 

 

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

 

 

 

 

 

reakcije na mestu

 

edem

 

 

 

injiciranja

 

 

Organski

Zelo pogosti

Pogosti

Občasni

Redki

Zelo redki

sistemi po

 

 

 

 

 

MedDRA

 

 

 

 

 

Bolezni imunskega sistema

 

 

alergijske

 

 

 

 

 

reakcije

 

Presnovne in prehranske motnje

 

 

 

 

 

hipoglikemija

 

 

 

 

Bolezni živčevja

 

 

 

 

disgevzija

Očesne bolezni

 

 

 

okvara vida

 

 

 

 

 

retinopatija

 

 

 

 

 

 

mialgija

Opis izbranih neželenih učinkov

Presnovne in prehranske motnje

Hude hipoglikemije, zlasti ponavljajoče se, lahko povzročijo nevrološke okvare. Dolgotrajne ali hude hipoglikemije so lahko življenjsko nevarne.

Pri mnogih bolnikih se pred znaki in simptomi nevroglikopenije pojavijo znaki adrenergične protiregulacije. Praviloma so pojav protiregulacije in njegovi simptomi toliko izrazitejši, kolikor večje in hitrejše je znižanje koncentracije glukoze v krvi (glejte poglavje 4.4).

Bolezni imunskega sistema

Alergijske reakcije takojšnjega tipa na insulin so redke. Takšne reakcije na insulin (tudi na insulin glargin) ali pomožne snovi so lahko na primer povezane z generaliziranimi kožnimi reakcijami, angioedemom, bronhospazmom, hipotenzijo in šokom, ter so lahko življenjsko nevarne.

Očesne bolezni

Izrazita sprememba glikemične urejenosti lahko prehodno okvari vid zaradi prehodno spremenjenega turgorja in lomnega količnika leče.

Dolgoročno izboljšanje glikemične urejenosti zmanjša tveganje za napredovanje diabetične retinopatije. Vendar se lahko z intenziviranjem insulinskega zdravljenja in nenadnim izboljšanjem glikemične urejenosti diabetična retinopatija prehodno poslabša. Pri bolnikih s proliferativno retinopatijo, zlasti če ni zdravljena s fotokoagulacijo, lahko hude hipoglikemije povzročijo prehodno slepoto.

Bolezni kože in podkožja

Na mestu injiciranja se lahko pojavi lipodistrofija in upočasni lokalno absorpcijo insulina. Stalna menjava mest injiciranja na posameznem predelu za injiciranje pomaga zmanjšati ali preprečiti te reakcije.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Reakcije na mestu injiciranja vključujejo pordelost, bolečino, srbenje, urtikarijo, otekanje ali vnetje. Večina manjših reakcij na insuline na mestu injiciranja po navadi izzveni v nekaj dneh do nekaj tednih.

Redko lahko insulin povzroči zadrževanje natrija in edeme, zlasti, če se predhodno slaba metabolna presnovna urejenost z intenziviranim insulinskim zdravljenjem izboljša.

Pediatrična populacija

Na splošno je varnostni profil pri otrocih in mladostnikih (starih ≤ 18 let) podoben kot pri odraslih. Poročila o neželenih učinkih v času trženja zdravila so pri otrocih in mladostnikih (starih ≤ 18 let) v primerjavi z odraslimi vključevala relativno pogostejše reakcije na mestu injiciranja (bolečina na mestu injiciranja, reakcija na mestu injiciranja) in kožne reakcije (izpuščaj, urtikarija).

Podatkov o varnosti iz kliničnih študij pri otrocih, mlajših od 2 let, ni na voljo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Simptomi

Preveliko odmerjanje insulina lahko povzroči hudo ter včasih dolgotrajno in življenjsko nevarno hipoglikemijo.

Ukrepanje

Blage hipoglikemije je po navadi mogoče odpraviti z zaužitjem ogljikovih hidratov. Morda bodo potrebne prilagoditve odmerka zdravila, razporeda obrokov ali telesne aktivnosti.

Hujše primere s komo, krči ali nevrološko prizadetostjo se lahko zdravi z glukagonom intramuskularno ali subkutano oziroma s koncentrirano glukozo intravensko. Morda bo potrebno dolgotrajnejše uživanje ogljikovih hidratov in opazovanje, saj se lahko hipoglikemija po navideznem kliničnem izboljšanju ponovi.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini za injiciranje z dolgotrajnim delovanjem in analogi. Oznaka ATC: A10AE04.

Zdravilo LUSDUNA je podobno biološko zdravilo. Podrobne informacije so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Mehanizem delovanja

Insulin glargin je analog humanega insulina, zasnovan tako, da je pri nevtralnem pH slabo topen. Pri kislem pH raztopine za injiciranje zdravila LUSDUNA (pH 4) je popolnoma topen. Po injiciranju v podkožno tkivo se kisla raztopina nevtralizira. Nastanejo mikroprecipitati, iz katerih se stalno sprošča majhna količina insulina glargin. To zagotavlja enakomeren, predvidljiv časovni potek koncentracije brez vrhov ter podaljšano delovanje.

Insulin glargin se presnovi v 2 aktivna presnovka, M1 in M2 (glejte poglavje 5.2).

Vezava na insulinske receptorje: Študije in vitro kažejo, da je afiniteta insulina glargin in njegovih presnovkov M1 in M2 za človeške insulinske receptorje podobna afiniteti humanega insulina.

Vezava na receptorje za IGF-1: Afiniteta insulina glargin za človeški receptor IGF-1 je približno 5- do 8-krat večja kot afiniteta humanega insulina (vendar približno 70- do 80-krat manjša kot afiniteta IGF-1), presnovka M1 in M2 pa se na receptor za IGF-1 vežeta z nekoliko manjšo afiniteto kot humani insulin.

Skupna terapevtska koncentracija insulina (insulina glargin in njegovih presnovkov), ugotovljena pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, je bila bistveno manjša od koncentracije, ki bi bila potrebna za polovično največjo zasedenost receptorjev za IGF-1 in posledično aktivacijo mitogeno-proliferacijske poti, ki jo sproža receptor za IGF-1. Fiziološke koncentracije endogenega IGF-1 lahko aktivirajo mitogeno-proliferacijsko pot. Vendar so terapevtske koncentracije, ugotovljene med insulinskim zdravljenjem, vključno pri zdravljenju z zdravilom LUSDUNA, bistveno manjše kot farmakološke koncentracije, ki so potrebne za aktivacijo poti IGF-1.

Farmakodinamični učinki

Primarno delovanje insulina, vključno z insulinom glargin, je uravnavanje presnove glukoze. Insulin in njegovi analogi zmanjšajo koncentracijo glukoze v krvi s spodbujanjem perifernega privzema glukoze, zlasti v skeletnih mišicah in maščevju, in z zaviranjem nastajanja glukoze v jetrih. Insulin zavira lipolizo v adipocitih, zavira proteolizo in pospešuje sintezo beljakovin.

Klinične farmakološke študije so pokazale, da sta intravensko uporabljena insulin glargin in humani insulin v enakih odmerkih ekvipotentna. Kot pri vseh insulinih, lahko telesna aktivnost in druge spremenljivke vplivajo na časovni potek delovanja insulina glargin.

V študijah z evglikemično vklenjenostjo pri zdravih preiskovancih ali bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bil začetek delovanja subkutano apliciranega insulina glargin počasnejši v primerjavi s humanim insulinom NPH, potek njegovega delovanja je bil enakomeren in brez vrhov, trajanje učinka pa je bilo podaljšano.

Spodnji graf prikazuje rezultate študije pri bolnikih:

Hitrost porabljanja glukoze* (mg/kg/min)

Slika 1: Potek delovanja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1

 

 

insulin glargin

 

insulin NPH

Konec obdobja

 

opazovanja

 

Čas (ure) po s.c. injekciji

*določena kot količina infundirane glukoze, potrebna za vzdrževanje stalne koncentracije glukoze v plazmi (povprečne urne vrednosti).

Dolgotrajnejše delovanje subkutanega insulina glargin je neposredno povezano z njegovo počasnejšo absorpcijo in podpira uporabo enkrat na dan. Časovni potek delovanja insulina in insulinskih analogov, kot je insulin glargin, se lahko zelo razlikuje tako med posamezniki kot pri eni in isti osebi.

V klinični študiji so bili simptomi hipoglikemije in protiregulacijski hormonski odzivi po intravenski uporabi insulina glargin in človeškega insulina pri zdravih prostovoljcih in bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 podobni.

V kliničnih študijah so bila protitelesa, ki navzkrižno reagirajo s humanim insulinom in insulinom glargin, med prejemniki insulina NPH in insulina glargin prisotna z enako pogostnostjo.

Klinična učinkovitost in varnost

Učinke insulina glargin (enkrat na dan) na diabetično retinopatijo so ocenili v odprti 5-letni z insulinom NPH nadzorovani študiji (insulin NPH apliciran dvakrat na dan) pri 1.024 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri so napredovanje retinopatije za 3 stopnje ali več po lestvici ETDRS (Early Treatment Diabetic Retinopathy Study) raziskali s slikanjem očesnega ozadja. Primerjava napredovanja diabetične retinopatije ni pokazala značilne razlike med uporabo insulina glargin in insulina NPH.

Študija ORIGIN (Outcome Reduction with Initial Glargine INtervention) je bila multicentrična, randomizirana študija s faktorskim načrtom 2 x 2, v katero je bilo vključenih 12.537 preskušancev z velikim srčno-žilnim (CV) tveganjem, z nenormalno vrednostjo glukoze na tešče (IFG) ali okvarjeno toleranco za glukozo (IGT) (12 % preskušancev) ali s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z ≤ 1 peroralnim antidiabetičnim zdravilom (88 % preskušancev). Preskušance so v razmerju 1:1 randomizirali na prejemanje insulina glargin (n = 6.264), titriranega tako, da je bila dosežena glukoza v plazmi na tešče ≤ 95 mg/dl (5.3 mM), ali na standardno zdravljenje (n = 6.273).

Prvi soprimarni izid učinkovitosti je bil čas do prvega pojava CV smrti, miokardnega infarkta (MI) brez smrtnega izida ali možganske kapi brez smrtnega izida, drugi soprimarni izid učinkovitosti pa je bil čas do prvega pojava katerega koli prvega soprimarnega dogodka ali revaskularizacijskega posega (koronarnega, karotidnega ali perifernega) ali sprejema v bolnišnico zaradi srčnega popuščanja.

Sekundarni opazovani dogodki so vključevali umrljivost zaradi vseh vzrokov in sestavljen mikrovaskularni izid.

Insulin glargin v primerjavi s standardnim zdravljenjem ni spremenil relativnega tveganja za CV bolezni ali CV umrljivost. Med insulinom glargin in standardnim zdravljenjem ni bilo razlik glede obeh soprimarnih izidov, glede nobene komponente opazovanega dogodka, ki je obsegal te izide, glede umrljivosti zaradi vseh vzrokov ali glede sestavljenega mikrovaskularnega izida.

Povprečni odmerek insulina glargin je bil na koncu študije 0,42 enot/kg. Preiskovanci so imeli v izhodišču mediano vrednost HbA1c 6,4 %. Med zdravljenjem je bila mediana vrednost HbA1c v skupini z insulinom glargin od 5,9 % do 6,4 % in v skupini s standardnim zdravljenjem od 6,2 % do 6,6 % v celotnem obdobju spremljanja. Deleža hudih hipoglikemij (prizadetih preskušancev na

100 bolnik-let izpostavljenosti) sta bila 1,05 v skupini z insulinom glargin in 0,30 v skupini s standardnim zdravljenjem. Deleža potrjenih hipoglikemij, ki niso bile hude, pa sta bila 7,71 v skupini z insulinom glargin in 2,44 v skupini s standardnim zdravljenjem. Med to 6-letno študijo 42 % bolnikov v skupini z insulinom glargin ni imelo nobene hipoglikemije.

Na zadnjem obisku med zdravljenjem je bilo v skupini z insulinom glargin povprečno zvečanje telesne mase v primerjavi z izhodiščem 1,4 kg, v skupini s standardnim zdravljenjem pa povprečno zmanjšanje 0,8 kg.

Pediatrična populacija

V randomizirani, kontrolirani klinični študiji so pediatrične bolnike (stare od 6 do 15 let) s sladkorno boleznijo tipa 1 (n = 349) 28 tednov zdravili z bazalno-bolusno insulinsko shemo, v kateri so pred vsakim obrokom prejeli običajni humani insulin. Insulin glargin so prejeli enkrat na dan pred spanjem, humani insulin NPH pa enkrat ali dvakrat na dan. Pri obeh terapevtskih skupinah so ugotovili podobne učinke na glikirani hemoglobin in incidenco simptomatskih hipoglikemij, glukoza v plazmi na tešče pa se je v primerjavi z izhodiščem v skupini z insulinom glargin znižala bolj kot v skupini z

insulinom NPH. V skupini, ki je uporabljala insulin glargin, je bilo tudi manj hudih hipoglikemij. Stotriinštirideset bolnikov, ki so v tej študiji prejemali insulin glargin, je zdravljenje z njim nadaljevalo v nekontrolirani podaljšani študiji, v kateri je povprečno spremljanje trajalo 2 leti. Med tem podaljšanjem zdravljenja z insulinom glargin niso opazili nobenih novih varnostnih signalov.

Opravljena je bila tudi navzkrižna študija za primerjavo insulina glargin skupaj z insulinom lispro ter insulina NPH skupaj z običajnim humanim insulinom (vsako zdravljenje je bilo uporabljano 16 tednov v slučajnem zaporedju). Študija je zajela 26 mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 12 do 18 let. Kot v zgoraj omenjeni pediatrični študiji je bilo tudi v tej študiji znižanje glukoze v plazmi na tešče v primerjavi z izhodiščem večje v skupini, ki je uporabljala insulin glargin, kot v skupini, ki je uporabljala insulin NPH. Spremembe HbA1c v primerjavi z izhodiščem so bile med terapevtskima skupinama podobne. Vrednosti glukoze v krvi čez noč so bile v skupini z insulinom glargin in insulinom lispro značilno višje kot v skupini z insulinom NPH in običajnim insulinom; povprečna najnižja vrednost je bila v prvi skupini 5,4 mM in v drugi 4,1 mM. Temu ustrezno je bila incidenca nočnih hipoglikemij v skupini z insulinom glargin in insulinom lispro 32 % in v skupini z insulinom NPH in običajnim insulinom 52 %.

Opravljena je bila 24-tedenska študija pri 125 otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 2 do 6 let; študija je primerjala uporabo insulina glargin enkrat na dan zjutraj in insulina NPH enkrat ali dvakrat na dan kot bazalnih insulinov. V obeh skupinah so pred obroki prejeli bolus insulina.

Primarni cilj, dokazati neinferiornost insulina glargin v primerjavi z insulinom NPH pri vseh hipoglikemijah, ni bil dosežen in opazen je bil trend povečanja hipoglikemičnih dogodkov z insulinom glargin [razmerje deležev insulin glargin:NPH (95 % IZ) = 1,18 (0,97-1,44)]. Glikirani hemoglobin in

variabilnost glukoze sta bila med terapevtskima skupinama primerljiva. V tej študiji niso odkrili nobenih novih varnostnih signalov.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Koncentracija insulina v serumu pri zdravih preiskovancih in diabetikih je po subkutani injekciji insulina glargin v primerjavi s humanim insulinom NPH pokazala počasnejšo in veliko dolgotrajnejšo absorpcijo brez vrha. Koncentracija se je torej skladala s časovnim potekom farmakodinamičnega delovanja insulina glargin. Slika 1 prikazuje časovni potek delovanja insulina glargin in insulina NPH.

Insulin glargin, injiciran enkrat na dan, doseže koncentracijo v stanju dinamičnega ravnovesja od 2 do 4 dni po prvem odmerku.

Biotransformacija

Po subkutanem injiciranju pri sladkornih bolnikih se insulin glargin hitro presnovi na karboksilnem koncu verige beta. Nastaneta aktivna presnovka M1 (21A-Gly-insulin) in M2 (21A-Gly-des-30B-Thr- insulin). Glavna spojina v plazmi je presnovek M1. Izpostavljenost presnovku M1 se povečuje z uporabljenim odmerkom insulina glargin.

Farmakokinetični in farmakodinamični izsledki kažejo, da učinek subkutano injiciranega insulina glargin temelji predvsem na izpostavljenosti presnovku M1. Insulin glargin in presnovek M2 pri veliki večini preiskovancev nista bila zaznavna; če sta bila zaznavna, pa njuna koncentracija ni bila odvisna od uporabljenega odmerka insulina glargin.

Izločanje

Po intravenski uporabi je eliminacijski razpolovni čas insulina glargin podoben eliminacijskemu razpolovnemu času humanega insulina.

Posebne populacije

Analize podskupin po starosti in spolu v kliničnih študijah niso pokazale razlik glede varnosti in učinkovitosti pri bolnikih, zdravljenih z insulinom glargin, v primerjavi s celotno raziskovano populacijo.

Pediatrična populacija

Farmakokinetiko pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 2 do manj kot 6 let, so ocenili v eni klinični študiji (glejte poglavje 5.1). Pri otrocih, ki so prejemali insulin glargin, so merili najnižjo plazemsko koncentracijo insulina glargin in njegovih glavnih presnovkov M1 in M2 ter ugotovili, da so bile plazemske koncentracije podobne kot pri odraslih ter da ni dokazov, da bi se insulin glargin ali njegova presnovka pri dolgotrajni uporabi kopičili.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih, genotoksičnosti, kancerogenega potenciala in vpliva na sposobnost razmnoževanja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

cinkov klorid

metakrezol glicerol

klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Tega zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

2 leti

Rok uporabnosti po odstranitvi peresnika iz hladilnika

Zdravilo je dovoljeno shranjevati največ 28 dni pri temperaturi do 30 °C in zaščiteno pred neposredno toploto ali svetlobo. Injekcijskih peresnikov, ki so v uporabi, se ne sme shranjevati v hladilniku. Po vsakem injiciranju je treba pokrovček injekcijskega peresnika namestiti nazaj na injekcijski peresnik za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Pred uporabo

Shranjujte v hladilniku (2 °C -8 °C).

Ne zamrzujte in ne shranjujte v bližini zamrzovalnega razdelka ali v bližini zamrzovalnega vložka. Napolnjeni injekcijski peresnik shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Med uporabo

Za pogoje shranjevanja po tem, ko se zdravilo vzame iz hladilnika, glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Vložek (brezbarvno steklo tipa 1) z batom iz brombutilne gume in aluminijasto kombinirano zaporko, opremljeno z dvoplastno bromobutilno gumo in ploščatim diskom iz poliizoprenske gume, ki vsebuje 3 ml raztopine.

Vložek je zapečaten v injekcijski peresnik, ki se po končani uporabi zavrže.

Pakiranja, ki vsebujejo 1 in 5 injekcijskih peresnikov, ter multipakiranja, ki vsebujejo 10 (2 pakiranji po 5) injekcijskih peresnikov. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

Igle niso priložene v pakiranju.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Pred prvo uporabo mora biti injekcijski peresnik 1 do 2 uri na sobni temperaturi, da se segreje. Vložek pred uporabo preglejte. Uporabite ga le, če je raztopina v njem bistra, brezbarvna, ne vsebuje vidnih trdnih delcev in je vodi podobne konsistence. Zdravilo LUSDUNA je raztopina, zato pred uporabo ne potrebuje resuspendiranja.

Zdravila LUSDUNA se ne sme mešati z nobenim drugim insulinom in se ga ne sme redčiti. Mešanje ali redčenje lahko spremeni časovni potek in delovanje; mešanje lahko povzroči precipitacijo.

Praznih injekcijskih peresnikov se ne sme nikoli ponovno uporabiti in jih je treba ustrezno zavreči.

Da bi preprečili možen prenos bolezni, mora vsak injekcijski peresnik uporabljati le en bolnik.

Da bi preprečili napake pri uporabi zdravila, je treba pred vsakim injiciranjem preveriti označevanje insulina, da bi se tako izognili zamenjavi med insulinom glargin in drugimi insulini (glejte

poglavje 4.4).

Pred uporabo injekcijskega peresnika Nexvue je treba natančno prebrati navodila za njegovo uporabo, priložena v pakiranju.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Merck Sharp & Dohme Limited

Hertford Road

Hoddesdon

Hertfordshire EN11 9BU

Velika Britanija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/16/1162/001

EU/1/16/1162/002

EU/1/16/1162/003

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve:

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept