Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

NutropinAq (somatropin) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - H01AC01

Updated on site: 08-Oct-2017

Ime zdravilaNutropinAq
ATC kodaH01AC01
Substancasomatropin
ProizvajalecIpsen Pharma

1.IME ZDRAVILA

NutropinAq 10 mg/2 ml (30 i.e.) raztopina za injiciranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

En ml vsebuje 5 mg somatropina*.

En vložek vsebuje 10 mg (30 i.e.) somatropina.

* Somatropin je humani rastni hormon, pridobljen iz celic Escherichie coli z genskim inženirstvom.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za injiciranje.

Bistra in brezbarvna raztopina.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Pediatrična populacija

-Dolgotrajno zdravljenje otrok z zaostankom v rasti zaradi nezadostnega endogenega sproščanja rastnega hormona.

-Dolgotrajno zdravljenje zaostanka v rasti pri deklicah, starejših od 2 let, povezanega s Turnerjevim sindromom.

-Zdravljenje otrok pred puberteto, ki zaradi kronične insuficience ledvic zaostajajo v rasti, do presaditve ledvice.

Odrasla populacija

-Nadomeščanje endogenega rastnega hormona pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona, ki se začne v otroštvu ali odrasli dobi. Pomanjkanje rastnega hormona je treba pred zdravljenjem ustrezno potrditi.

Pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona je treba diagnozo postaviti glede na etiologijo: Začetek v odrasli dobi: Bolnik mora imeti pomanjkanje rastnega hormona zaradi bolezni hipotalamusa ali hipofize ter diagnosticirano pomanjkanje vsaj še enega drugega hormona (razen prolaktina). Preiskave za pomanjkanje rastnega hormona se ne sme opraviti pred

začetkom ustreznega nadomestnega zdravljenja drugih hormonskih pomanjkanj.

Začetek v otroštvu: Bolnike, ki so imeli pomanjkanje rastnega hormona kot otroci, je treba pred začetkom nadomestnega zdravljenja z zdravilom NutropinAq znova preiskati za potrditev pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Diagnozo in zdravljenje s somatropinom morajo začeti ter nadzorovati zdravniki, ki so ustrezno usposobljeni in izkušeni za diagnosticiranje in vodenje bolnikov z navedenimi terapevtskimi indikacijami.

Odmerjanje

Odmerjanje in urnik uporabe zdravila NutropinAq je treba določiti za vsakega bolnika posamezno.

Pediatrična populacija

Zaostanek v rasti otrok zaradi nezadostnega izločanja rastnega hormona

0,025 - 0,035 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.

Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz.

Zaostanek v rasti, povezan s Turnerjevim sindromom

Do 0,05 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.

Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz.

Zaostanek v rasti, povezan s kronično insuficienco ledvic

Do 0,05 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.

Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz ali do časa presaditve ledvic.

Odrasla populacija

Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih

Na začetku zdravljenja s somatropinom so priporočljivi majhni začetni odmerki od 0,15 do 0,3 mg v vsakodnevni subkutani injekciji. Odmerek je treba prilagajati postopoma in glede na vrednosti insulinu podobnega rastnega dejavnika I (IGF-I) v serumu. Priporočeni končni odmerek redko presega

1,0 mg/dan. Praviloma je treba uporabljati najmanjši učinkoviti odmerek. Pri starejših bolnikih in bolnikih s prekomerno telesno maso utegnejo biti potrebni manjši odmerki.

Način uporabe

Raztopino za injiciranje je treba aplicirati subkutano vsak dan. Mesto injiciranja je treba menjati.

Previdnostni ukrepi pri rokovanju in aplikaciji zdravila

Zdravilo NutropinAq je na voljo v obliki večodmerne raztopine. Če je raztopina, ko jo vzamete iz hladilnika motna, vsebine ne smete injicirati. Previdno vrtite. Ne stresajte močno, da ne boste denaturirali beljakovine. Zdravilo NutropinAq je namenjeno le za uporabo z injekcijskim peresnikom NutropinAq Pen.

Za navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom glejte poglavje 6.6.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Somatropina se ne sme uporabljati za spodbujanje rasti pri bolnikih z zaprtimi epifizami.

Če obstajajo dokazi o aktivnosti tumorja, se somatropina ne sme uporabljati. Intrakranialni tumorji morajo biti neaktivni in protitumorsko zdravljenje končano še pred uvedbo zdravljenja z rastnim hormonom. Če obstajajo dokazi tumorske rasti, je treba zdravljenje prekiniti.

Rastnega hormona se ne sme uvesti za zdravljenje bolnikov z akutno kritično boleznijo zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali za zdravljenje bolnikov z akutno respiratorno odpovedjo.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Največjega priporočenega dnevnega odmerka se ne sme preseči (glejte poglavje 4.2).

Novotvorbe

Pri bolnikih s predhodno maligno boleznijo je treba posebno pozornost nameniti znakom in simptomom relapsa.

Bolnike s predhodno ugotovljenim tumorjem ali s pomanjkanjem rastnega hormona, ki je posledica intrakranialne lezije, je treba rutinsko nadzirati glede napredovanja ali ponovitve osnovnega

bolezenskega procesa. Pri osebah, ki so v otroštvu prebolele raka, in so se nato zdravile s somatropinom, so poročali o večjem tveganju, da zbolijo za drugim tumorjem. Pri bolnikih, ki so se pri prvem tumorju zdravili z obsevanjem glave, je bil intrakranialni tumor, še posebej meningiom, najpogostejša druga novotvorba.

Prader-Willijev sindrom

Zdravilo NutropinAq ni indicirano za dolgotrajno zdravljenje pri pediatričnih bolnikih z zaostankom v rasti zaradi genetsko potrjenega Prader-Willijevega sindroma, razen če imajo ti bolniki tudi diagnozo pomanjkanja rastnega hormona. Pri pediatričnih bolnikih s Prader-Willijevim sindromom, ki so imeli enega ali več od naslednjih rizičnih dejavnikov: prekomerno telesno maso, anamnezo obstrukcije zgornjih dihalnih poti ali apneje v spanju, ali neprepoznano okužbo dihal, so po uvedbi zdravljenja z rastnim hormonom poročali o pojavu apneje v spanju in nenadne smrti.

Akutne kritične bolezni

Učinke rastnega hormona na okrevanje so proučevali v dveh s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, ki sta zajeli 522 odraslih bolnikov, kritično bolnih zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali akutni respiratorni odpovedi. Umrljivost je bila med bolniki, zdravljenimi z rastnim hormonom (v odmerkih od 5,3 do 8 mg/dan), večja kot pri prejemnikih placeba (41,9 % v primerjavi z 19,3 %).

Varnost nadaljnjega zdravljenja s somatotropinom v enoti za intenzivno nego pri bolnikih z akutno kritično boleznijo zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali akutni respiratorni odpovedi, ki dobivajo nadomestne odmerke za odobrene indikacije, ni ugotovljena. Zato je treba oceno koristi in tveganja nadaljnjega zdravljenja skrbno pretehtati.

Kronična ledvična insuficienca

Pri bolnikih z zaostankom v rasti zaradi kronične ledvične insuficience je treba periodično opravljati preiskave o morebitnem napredovanju ledvične osteodistrofije. Pri otrocih z napredovalo ledvično osteodistrofijo in pomanjkanjem rastnega hormona se lahko pojavi zdrs epifize glavice stegnenice in aseptična nekroza glavice stegnenice, vendar pa vpliv zdravljenja z rastnim hormonom nanju ni pojasnjen. Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom NutropinAq, morajo biti zdravniki in starši pozorni na pojav šepanja ali bolečin v kolčnem ali kolenskem sklepu.

Skolioza

Skolioza lahko napreduje pri vsakem otroku s hitro rastjo. Čeprav zdravljenje z rastnim hormonom ni pokazalo zvečanja incidence ali poslabšanja skolioze, je potrebno med zdravljenjem spremljati znake skolioze.

Urejenost glikemije

Somatropin lahko zmanjša občutljivost za insulin, zato je bolnike treba nadzorovati glede znakov motene tolerance za glukozo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo utegne biti po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq potrebna prilagoditev odmerka insulina. Bolnike s sladkorno boleznijo ali moteno toleranco za glukozo je treba med zdravljenjem s somatropinom natančno nadzirati. Pri sladkornih bolnikih z aktivno proliferativno ali s hudo neproliferativno retinopatijo zdravljenje s somatropinom ni indicirano.

Intrakranialna hipertenzija

Pri majhnem številu bolnikov, zdravljenih s somatropinom, so poročali o intrakranialni hipertenziji s papiledemom, spremembami vida, glavobolom, navzeo in/ali bruhanjem. Simptomi se ponavadi pojavijo v prvih osmih tednih po začetku zdravljenja z zdravilom NutropinAq. V vseh opisanih primerih so znaki in simptomi, povezani z intrakranialno hipertenzijo, izginili po zmanjšanju odmerka somatropina ali prekinitvi zdravljenja. Na začetku in redno med zdravljenjem so priporočljivi pregledi očesnega ozadja.

Hipotiroidizem

Med zdravljenjem s somatropinom se lahko pojavi hipotiroidizem. Nezdravljeni hipotiroidizem lahko prepreči optimalen odziv na zdravilo NutropinAq. Zato morajo bolniki redno opravljati preiskave delovanja ščitnice. Če je indicirano, morajo prejemati zdravljenje s ščitničnim hormonom. Bolnike s hudim hipotiroidizmom je treba pred uvedbo zdravila NutropinAq ustrezno zdraviti.

Presaditev ledvice

Zdravljenje s somatropinom po presaditvi ledvice ni dovolj preiskušeno, zato je treba zdravljenje z zdravilom NutropinAq po takšni operaciji ukiniti.

Uporaba glukokortikoidov

Sočasno zdravljenje z glukokortikoidi zavre rastne učinke zdravila NutropinAq. Pri bolnikih s pomanjkanjem ACTH je treba nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi skrbno prilagoditi, da bi preprečili zaviralni učinek na rast. Uporaba zdravila NutropinAq pri bolnikih s kronično odpovedjo ledvic, ki dobivajo glukokortikoide, ni raziskana.

Levkemija

Pri manjšem številu bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona, ki so se zdravili z rastnim hormonom, so poročali o pojavu levkemije. Vzročne povezave z zdravljenjem s somatropinom niso ugotovili.

Vnetje trebušne slinavke pri otrocih

Zdravljenje s somatropinom je pri otrocih povezano z večjim tveganjem za razvoj vnetja trebušne slinavke kot pri odraslih. Primeri so sicer redki, vendar pa je pri otroku, ki se zdravi s somatropinom, v primeru pojava bolečine v trebuhu treba pomisliti na vnetje trebušne slinavke.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vložek, kar v bistvu pomeni “brez natrija”.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Omejeni objavljeni podatki kažejo, da zdravljenje z rastnim hormonom pri človeku zveča s citokromom P450 posredovani očistek antipirina. Med uporabo somatropina v kombinaciji z zdravili, za katera je znano, da se presnavljajo z jetrnimi encimi CYP450, kot na primer kortikosteroidi, spolni steroidi, antiepileptiki ali ciklosporin, je priporočljivo nadziranje.

Pri bolnikih, ki se zdravijo s somatropinom, se lahko izrazi predhodno prikriti centralni (sekundarni) hipoadrenalizem, ki zahteva nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi. Pri bolnikih, ki se zaradi predhodno ugotovljenega hipoadrenalizma že zdravijo z glukokortikoidi, bo po uvedbi zdravljenja s somatropinom morda treba povečati vzdrževalni ali stresni odmerek glukokortikoidov (glejte poglavje 4.4).

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo zdravljenje z zdravili, bo po uvedbi zdravljenja s somatropinom morda treba prilagoditi odmerek insulina in/ali peroralnega antidiabetika (glejte poglavje 4.4).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Podatkov o uporabi somatropina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Tveganje za ljudi tako ni znano.

Ni dovolj študij na živalih o vplivu zdravila na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Somatropina ne uporabljajte med nosečnostjo. Če ženska zanosi, je treba zdravljenje s somatotropinom prekiniti. Med nosečnostjo placentni rastni hormon v glavnem nadomesti materin somatropin.

Dojenje

Ni znano, če se somatropin/presnovki izločajo v materino mleko. Podatki pri živalih niso na voljo. Med zdravljenjem z zdravilom NutropinAq je potrebna previdnost pri dojenju.

Plodnost

Učinkov zdravila NutropinAq v običajnih študijah plodnosti pri živalih (glejte poglavje 5.3) ali v kliničnih študijah niso vrednotili.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Somatropin nima znanega vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

V spodnji tabeli so navedeni neželeni učinki, ki so se med zdravljenjem z zdravili Nutropin, NutropinAq, Nutropin Depot ali Protropin (somatrem) pojavili pri odraslih in otrocih. Podatki o neželenih učinkih izhajajo iz kliničnih preskušanj zdravil pri vseh odobrenih indikacijah

(642 bolnikov) in iz spremljanja zdravil v obdobju trženja (National Cooperative Growth Study [študija NCGS]; 35.344 bolnikov). V študiji NCGS so se neželeni učinki zdravila pojavili pri približno

2,5 % bolnikov.

V ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih so najpogosteje poročali o naslednjih neželenih učinkih: hipotiroidizmu, moteni toleranci za glukozo, glavobolu, hipertoniji, bolečini v sklepih, bolečini v mišicah, perifernem edemu, edemu, asteniji, reakcijah na mestu injiciranja in pojavu specifičnih protiteles proti zdravilu.

Najresnejši neželeni učinki v ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih so bile novotvorbe in intrakranialna hipertenzija.

O novotvorbah (malignih in benignih) so poročali tako v ključnih kot podpornih kliničnih preskušanjih in tudi med spremljanjem zdravila v obdobju trženja (glejte poglavji 4.3 in 4.4). Večina novotvorb je bila posledica ponovitve predhodnega tumorja ali pojava sekundarnega.

O pojavu intrakranialne hipertenzije so poročali med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Običajno je bila povezana s papiledemom, spremembami vida, glavobolom, navzeo in/ali bruhanjem, simptomi pa so se običajno pojavili v osmih tednih po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq.

Zdravilo NutropinAq zmanjša občutljivost za insulin. O moteni toleranci za glukozo so poročali tako v ključnih kot podpornih kliničnih preskušanjih in med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Med spremljanjem zdravila v obdobju trženja so poročali tudi o primerih sladkorne bolezni in hiperglikemije (glejte poglavje 4.4).

V ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih in/ali med spremljanjem zdravila v obdobju trženja so poročali o reakcijah na mestu injiciranja, kot so krvavitev, atrofija, urtikarija in srbenje. Pojav teh neželenih učinkov se lahko prepreči s pravilno tehniko injiciranja in rednim menjavanjem mest injiciranja.

Pri majhnem odstotku bolnikov se lahko razvijejo protitelesa proti beljakovini somatropinu. Pri preiskanih osebah, ki so prejemale zdravilo NutropinAq, je bila vezavna kapaciteta protiteles proti rastnemu hormonu manjša od 2 mg/l, kar ni bilo povezano z neželenim vplivom na stopnjo rasti.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

V preglednici 1 so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih in med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Pogostnost neželenih učinkov je navedena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100) in redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Med uporabo zdravila NutropinAq v obdobju trženja so bili odkriti še nekateri drugi neželeni učinki. Ker so bila poročila o teh neželenih učinkih pridobljena spontano iz populacije neznane velikosti, njihove pogostnosti ni mogoče zanesljivo oceniti.

Organski sistem

Neželeni učinki, opaženi v ključnih

Neželeni učinki, opaženi med

 

in podpornih kliničnih

spremljanjem zdravila po

 

preskušanjih (pri 642 bolnikih)

pridobitvi dovoljenja za promet

 

 

 

Benigne, maligne in

Občasni: maligni tumor, benigni

Redki: ponovitev malignega

neopredeljene

tumor

tumorja, melanocitni nevus

novotvorbe (vključno s

 

 

cistami in polipi)

 

 

Bolezni krvi in

Občasni: anemija

 

limfatičnega sistema

 

 

Bolezni endokrinega

Pogosti: hipotiroidizem

Redki: hipotiroidizem

sistema

 

 

Presnovne in

Pogosti: motena toleranca za glukozo

Redki: sladkorna bolezen,

prehranske motnje

Občasni: hipoglikemija,

hiperglikemija, hipoglikemija,

 

hiperfosfatemija

motena toleranca za glukozo

Psihiatrične motnje

Občasni: osebnostna motnja

Redki: nenormalno vedenje,

 

 

depresija, nespečnost

Bolezni živčevja

Pogosti: glavobol, hipertonija

Občasni: glavobol

 

Občasni: sindrom karpalnega kanala,

Redki: benigna intrakranialna

 

somnolenca, nistagmus

hipertenzija, zvišan intrakranialni

 

 

tlak, migrena, sindrom karpalnega

 

 

kanala, parestezija, omotica

Očesne bolezni

Občasni: edem papile vidnega živca,

Redki: edem papile vidnega živca,

 

dvojni vid

zamegljen vid

Ušesne bolezni,

Občasni: vrtoglavica

 

vključno z motnjami

 

 

labirinta

 

 

Srčne bolezni

Občasni: tahikardija

 

Žilne bolezni

Občasni: hipertenzija

Redki: hipertenzija

Bolezni dihal, prsnega

 

Redki: hipertrofija tonzil

koša in

 

Občasni: hipertrofija adenoidnega

mediastinalnega

 

tkiva

prostora

 

 

Bolezni prebavil

Občasni: abdominalna bolečina,

Redki: abdominalna bolečina,

 

bruhanje, navzea, flatulenca

driska, navzea, bruhanje

Bolezni kože in

Občasni: eksfoliativni dermatitis,

Redki: generalizirani pruritus,

podkožja

atrofija kože, hipertrofija kože,

urtikarija, kožni izpuščaj

 

poraščenost moškega tipa pri

 

 

ženskah, lipodistrofija, urtikarija

 

Bolezni

Zelo pogosti pri odraslih, pogosti pri

Občasni: zdrs epifize glavice

mišično-skeletnega

otrocih: artralgija, mialgija

stegnenice, progresija skolioze,

sistema in vezivnega

Občasni: mišična atrofija, kostna

artralgija

tkiva

bolečina

Redki: nenormalen razvoj kosti,

 

 

osteohondroza, mišična oslabelost,

 

 

bolečina v okončinah

Bolezni sečil

Občasni: urinska inkontinenca,

 

 

pogosto uriniranje, poliurija,

 

 

nenormalen urin

 

Motnje reprodukcije in

Občasni: maternična krvavitev,

Redki: ginekomastija

dojk

izcedek iz spolovila

 

Splošne težave in

Zelo pogosti pri odraslih, pogosti pri

Občasni: periferni edem, edem,

spremembe na mestu

otrocih: periferni edem, edem

reakcija na mestu injiciranja

aplikacije

Pogosti: astenija, reakcija na mestu

(iritacija, bolečina)

 

injiciranja

Redki: astenija, edem obraza,

 

Občasni: krvavitev na mestu

utrujenost, razdražljivost, bolečina,

 

injiciranja, atrofija na mestu

zvišana telesna temperatura,

 

injiciranja, zatrdlina na mestu

reakcija na mestu injiciranja

 

injiciranja, hipertrofija

(krvavitev, hematom, atrofija,

 

 

urtikarija, srbenje, oteklina, rdečina)

 

 

 

Preiskave

Pogosti: prisotnost specifičnih

Redki: zvišana vrednost glukoze v

 

protiteles proti zdravilu

krvi, zvišanje telesne mase

 

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov

Novotvorbe

Zdravljenje z rastnim hormonom je povezano s tveganjem za pojav novotvorb. Osnovno tveganje se razlikuje glede na osnovni vzrok za pomanjkanje rastnega hormona (npr. sekundarno po intrakranialni leziji), povezavo s sočasnimi obolenji in zdravljenjem. Če obstajajo dokazi o aktivnosti tumorja, se zdravljenja z zdravilom NutropinAq ne sme uvesti. Bolnike s predhodno ugotovljenim tumorjem ali s pomanjkanjem rastnega hormona, ki je posledica intrakranialne lezije, je treba rutinsko nadzirati glede napredovanja ali ponovitve osnovnega bolezenskega procesa. Zdravljenje je treba prekiniti, če obstajajo dokazi o rasti tumorja.

Intrakranialna hipertenzija

V vseh opisanih primerih so znaki in simptomi, povezani z intrakranialno hipertenzijo, izzveneli po zmanjšanju odmerka zdravila NutropinAq ali prekinitvi zdravljenja (glejte poglavje 4.4). Na začetku zdravljenja in redno med zdravljenjem so priporočljivi pregledi očesnega ozadja.

Hipotiroidizem

Med zdravljenjem z zdravilom NutropinAq se lahko pojavi hipotiroidizem. Nezdravljeni hipotiroidizem lahko prepreči optimalni odziv na zdravilo NutropinAq. Pri bolnikih je treba redno opravljati preiskave delovanja ščitnice in po potrebi uvesti ustrezno zdravljenje. Bolnike s hipotiroidizmom je treba ustrezno zdraviti pred uvedbo zdravljenja z zdravilom NutropinAq.

Urejenost glikemije

Zdravilo NutropinAq lahko zmanjša občutljivost za insulin, zato je treba bolnike nadzirati glede znakov motene tolerance za glukozo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo bo po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq morda treba prilagoditi odmerek insulina. Bolnike s sladkorno boleznijo ali z moteno toleranco za glukozo je treba med zdravljenjem s somatropinom skrbno nadzirati.

Reakcije na mestu injiciranja

Pojav reakcij na mestu injiciranja se lahko prepreči s pravilno tehniko injiciranja in rednim menjavanjem mest injiciranja.

Zdrs epifize glavice stegnenice

Bolniki z endokrinimi boleznimi so bolj nagnjeni k razvoju zdrsa epifize glavice stegnenice.

Za indikacijo specifični neželeni učinki zdravila v kliničnih preskušanjih

Pediatrična populacija

Otroci z zaostankom v rasti zaradi nezadostnega izločanja rastnega hormona (n=236)

Pogosti: novotvorbe centralnega živčnega sistema (dva bolnika s ponovitvijo meduloblastoma, en bolnik s histiocitomom). Glejte tudi poglavje 4.4.

Deklice z zaostankom v rasti, povezanim s Turnerjevim sindromom (n=108)

Pogosti: menoragija.

Otroci z zaostankom v rasti, povezanim s kronično insuficienco ledvic (n=171)

Pogosti: odpoved ledvic, peritonitis, osteonekroza, zvišanje kreatinina v krvi. Pri otrocih s kronično insuficienco ledvic, ki dobivajo zdravilo NutropinAq, obstaja večja verjetnost za pojav intrakranialne hipertenzije, vendar pa je večja pojavnost prisotna tudi pri otrocih, ki imajo organsko pomanjkanje rastnega hormona in Turnerjev sindrom. Tveganje je največje na začetku zdravljenja.

Odrasla populacija

Odrasli s pomanjkanjem rastnega hormona (n=127)

Zelo pogosti: parestezija.

Pogosti: hiperglikemija, hiperlipidemija, nespečnost, sinovijske motnje, artroza, mišična šibkost, bolečine v hrbtu, bolečine v dojkah, ginekomastija.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika

Center za zastrupitve Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46 e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

4.9Preveliko odmerjanje

Simptomi

Akutno preveliko odmerjanje lahko povzroči hiperglikemijo. Dolgoročno preveliko odmerjanje bi lahko povzročilo simptome in znake gigantizma in/ali akromegalije, kot so znani pri presežku rastnega hormona.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Antidota za primere prevelikega odmerjanja somatropina ni.

V primeru prevelikega odmerjanja je priporočljivo nadzirati delovanje ščitnice.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Hipofizni in hipotalamični hormoni ter sorodne učinkovine, somatropin in sorodne učinkovine, oznaka ATC: H01AC01

Mehanizem delovanja

Somatropin stimulira hitrost rasti in zveča odraslo višino pri otrocih, ki jim primanjkuje endogenega rastnega hormona, in pri otrocih z motnjo rasti zaradi Turnerjevega sindroma ali kronične insuficience ledvic. Zdravljenje odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona s somatropinom zmanjša maso maščevja, zveča pusto telesno maso in zveča mineralno gostoto kosti v hrbtenici. Presnovne spremembe pri teh bolnikih vključujejo normalizacijo koncentracije IGF-I v serumu.

Farmakodinamični učinki

Predklinične in klinične raziskave in vitro in in vivo so pokazale, da je somatropin terapevtsko enakovreden humanemu rastnemu hormonu hipofiznega izvora.

Med dokazanimi učinki humanega rastnega hormona so:

Tkivna rast

1.Rast kosti: Pri otrocih s pomanjkanjem rastnega hormona rastni hormon in njegov posrednik IGF-I stimulirata rast kosti z delovanjem na epifizne ploščice dolgih kosti. Posledica je merljivo zvečanje telesne višine, dokler se ploščice na koncu pubertete ne zaprejo.

2.Rast celic: Zdravljenje s somatropinom zveča število in velikost skeletnih mišičnih celic.

3.Rast organov: Rastni hormon zveča velikost notranjih organov, vključno z ledvicami, in maso eritrocitov.

Presnova beljakovin

Sinteza beljakovin, ki jo stimulira rastni hormon, deloma olajša linearno rast. To se kaže z retenco dušika, ki se kaže kot zmanjšano izločanje dušika v urin in znižanjem sečnine v krvi med zdravljenjem z rastnim hormonom.

Presnova ogljikovih hidratov

Bolniki z nezadostnim izločanjem rastnega hormona včasih doživljajo hipoglikemijo na tešče, ki se z zdravljenjem s somatropinom izboljša. Zdravljenje z rastnim hormonom lahko zmanjša občutljivost za insulin in poslabša toleranco za glukozo.

Presnova mineralov

Somatropin sproži zadrževanje natrija, kalija in fosforja. Koncentracija neorganskega fosforja v serumu se pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona po zdravljenju z zdravilom NutropinAq zveča zaradi presnovnega delovanja, povezanega z rastjo kosti in večjo reabsorpcijo v ledvičnih tubulih. Kalcija v serumu somatropin ne spremeni bistveno. Odrasli s pomanjkanjem rastnega hormona imajo nizko mineralno gostoto kosti in pri bolnikih, ki se jim motnja začne v otroštvu, zdravilo NutropinAq dokazano zveča mineralno gostoto kosti v hrbtenici v odvisnosti od odmerka.

Presnova vezivnega tkiva

Somatropin stimulira sintezo hondroitin sulfata in kolagena ter izločanje hidroksiprolina v urinu.

Telesna sestava

Odraslim bolnikom s pomanjkanjem rastnega hormona, zdravljenim s somatropinom v povprečnem dnevnem odmerku 0,014 mg/kg telesne mase, se zmanjša masa maščevja in zveča pusta telesna masa. Ko so te spremembe povezane z zvečanjem celotne količine telesne vode in kostne mase, je skupni učinek zdravljenja s somatropinom sprememba telesne sestave; učinek se med nadaljevanjem zdravljenja ohrani.

Klinična učinkovitost in varnost

Zaostanek v rasti pri otrocih

Izvedeni sta bili dve ključni, odprti, nenadzorovani multicentrični študiji, ena izključno pri predhodno nezdravljenih bolnikih (n=67), druga pa pri predhodno nezdravljenih bolnikih (n=63) in pri otrocih, ki so se predhodno zdravili s somatropinom (n=9). V obeh študijah je bil odmerek 0,043 mg/kg/dan

subkutano (s.c.). Odmerki, uporabljeni v teh študijah, izvedenih v ZDA, so v skladu z odobrenim režimom odmerjanja v ZDA. Od vključenih 139 bolnikov, je prvih 12 mesecev zdravljenja zaključilo 128 bolnikov. Zdravljenje je v povprečju trajalo 3,2 in 4,6 let, skupna izpostavljenost pa je znašala 542 bolnkov-let. V obeh študijah je bilo pri predhodno nezdravljenih bolnikih doseženo pomembno izboljšanje stopnje rasti, in sicer se je po 12 mesecih v eni študiji stopnja rasti povečala iz 4,2 na 10,9 cm/leto, v drugi pa iz 4,8 na 11,2 cm/leto. Stopnja rasti se je v obeh študijah po prvem letu zmanjšala, vendar pa je bila do 48. meseca zdravljenja še vedno večja od stopnje pred zdravljenjem (7,1 cm/leto). Vrednost standardnega odklona (SDS- standard deviation score) telesne višine se je

vsako leto izboljševala, in sicer je od vrednosti -3,0 do -2,7 v izhodišču naraščala do vrednosti od -1,0 do -0,8 v 36. mesecu. Izboljšanje rasti ni spremljalo čezmerno napredovanje kostne starosti, ki bi ogrozilo prihodnjo rast. Pričakovana telesna višina v odrasli dobi (PAH- predicted adult height) se je iz 157,7-161,0 cm v izhodišču povečala na 161,4-167,4 cm v 12. mesecu in 166,2-171,1 cm v

36. mesecu.

Na voljo so podporni podatki iz dveh drugih študij, v katerih so bolniki prejemali odmerek 0,3 ali 0,6 mg/kg/teden, bodisi v obliki vsakodnevne injekcije bodisi v obliki injekcije trikrat na teden, ali odmerek 0,029 mg/kg/dan. Podatki o stopnji rasti in vrednosti SDS telesne višine so v veliki meri podobni podatkom iz ključnih študij.

Pri 51 bolnikih, ki so po povprečnem trajanju zdravljenja 6 let pri moških in 5 let pri ženskah dosegli skoraj odraslo telesno višino, je srednja vrednost SDS skoraj odrasle telesne višine znašala -0,7 pri moških in -1,2 pri ženskah.

Vrednosti IGF-I so se od izhodiščnih vrednosti 43 ng/ml povečale na 252 ng/ml v 36. mesecu, kar je približno normalna pričakovana vrednost pri otrocih te starosti.

Najpogostejši neželeni učinki v ključnih študijah so bile okužba, glavobol, vnetje srednjega ušesa, zvišana telesna temperatura, faringitis, rinitis, gastroenteritis in bruhanje.

Zaostanek v rasti, povezan s kronično ledvično insuficienco

Pri bolnikih z zaostankom v rasti, povezanim s kronično ledvično insuficienco, sta bili izvedeni dve ključni, multicentrični nadzorovani študiji. Vsaka študija je imela še dveletno obdobje zdravljenja, ki je vključevalo skupino s placebom, sledil pa je odprt nenadzorovan podaljšek, v katerem so vsi bolniki prejemali somatropin. V obeh študijah je bil odmerek 0,05 mg/kg/dan s.c. Rezultati obeh študij so bili podobni.

V 24-mesečni nadzorovani fazi dveh študij je somatropin prejemalo 128 bolnikov, v odprti podaljšani fazi pa se je s somatropinom zdravilo 139 bolnikov. Somatropinu je bilo tako izpostavljenih

171 bolnikov, in sicer v povprečju za 3,5 oziroma 2,8 let.

Obe študiji sta pokazali statistično pomembno povečanje stopnje rasti v primerjavi s placebom v prvem letu (9,1-10,9 cm/leto v primerjavi s 6,2-6,6 cm/leto), ki se je nekoliko zmanjšala v drugem letu (7,4-7,9 cm/leto v primerjavi s 5,5-6,6 cm/leto). Pomembno se je povečala tudi vrednost SDS telesne višine pri bolnikih, ki so se zdravili somatropinom, in sicer od vrednosti -2,9 do -2,7 v izhodišču do vrednosti od -1,6 do -1,4 v 24. mesecu. Pridobivanje telesne višine se je ohranilo pri bolnikih, ki so se zdravili 36 ali 48 mesecev. Skupno 58 % in 65 % bolnikov, ki so se zdravili s somatropinom, in so v izhodišču imeli telesno višino, manjšo od normalne, je v 24. mesecu doseglo telesno višino v mejah normale.

Rezultati do 60. meseca kažejo kontinuirano izboljšanje. Vrednost SDS telesne višine v normalnem območju je bila dosežena pri več bolnikih. Povprečna sprememba vrednosti SDS telesne višine po 5 letih zdravljenja je blizu 2 standardnih odklonov (SD). Opazili so statistično pomembno povečanje

srednje vrednosti SDS PAH, od -1,6 ali -1,7 v izhodišču do -0,7 ali -0,9 v 24. mesecu. Povečevanje vrednosti se je nadaljevalo tudi pri tistih bolnikih, ki so se zdravili 36 in 48 mesecev.

Vrednosti IGF-I, ki so bile nizke ob vstopu v študijo, so se po zdravljenju s somatropinom vrnile v normalne vrednosti.

Najpogostejši neželeni učinki so bili povezani tako z uporabo zdravila NutropinAq kot placeba.

Poročali so o zvišani telesni temperaturi, okužbi, bruhanju, pogostem kašlju, faringitisu, rinitisu in vnetju srednjega ušesa. Poročali so tudi o veliki pojavnosti okužbe sečil.

Zaostanek v rasti, povezan s Turnerjevim sindromom

Pri bolnicah s Turnerjevim sindromom je bila izvedena ena ključna, multicentrična, odprta nadzorovana študija. Bolnice so prejemale subkutani odmerek 0,125 mg/kg, trikrat na teden ali 0,054 mg/kg/dan. Obe shemi zagotavljata kumulativni tedenski odmerek približno 0,375 mg/kg. Bolnice, mlajše od 11 let, so bili randomizirane tudi na zdravljenje z estrogenom, bodisi v pozni (pri starosti 15 let) ali zgodnji (pri starosti 12 let) adolescenci.

S somatropinom se je skupaj zdravilo 117 bolnic. 36 bolnic je prejemalo somatropin v odmerku 0,125 mg/kg trikrat na teden, 81 bolnic pa v odmerku 0,054 mg/kg na dan. Zdravljenje je v skupini, ki je somatropin prejemala trikrat na dan, v povprečju trajalo 4,7 let, v skupini, ki je somatropin prejemala dnevno, pa 4,6 let.

Stopnja rasti se je pomembno povečala, od 3,6-4,1 cm/leto v izhodišču do 6,7-8,1 cm/leto v 12. mesecu, 6,7-6,8 cm/leto v 24. mesecu in 4,5-5,1 cm/leto v 48. mesecu. To je spremljalo

pomembno povečanje vrednosti SDS telesne višine od -0,1 do 0,5 v izhodišču do vrednosti od 0,0 do 0,7 v 12. mesecu in 1,6 do 1,7 v 48. mesecu. V primerjavi z ustreznim historičnimi kontrolami, je bilo zgodnje zdravljenje s somatropinom (povprečno trajanje 5,6 let) v kombinaciji z nadomeščanjem estrogena pri starosti 12 let, povezano s pridobitvijo telesne višine v odrasli dobi za 5,9 cm (n=26), medtem ko so dekleta, ki so začela zdravljenje z estrogenom pri starosti 15 let (srednje trajanje zdravljenja s somatropinom 6,1 let), imele povprečni prirastek telesne višine v odrasli dobi 8,3 cm (n=29). Tako je bilo največje izboljšanje telesne višine v odrasli dobi doseženo pri bolnicah, ki so se zgodaj začele zdraviti z rastnim hormonom, z estrogenom pa po 14. letu starosti.

Najpogosteje so poročali o naslednjih neželenih učinkih: gripi podobnemu sindromu, okužbi, glavobolu, faringitisu, rinitisu in vnetju srednjega ušesa. Ti dogodki so pri otrocih pričakovani. Neželeni učinki so bili blagi/zmerni.

Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih

Pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona sta bili izvedeni dve ključni, multicentrični, s placebom nadzorovani, dvojno slepi študiji, ena pri odraslih bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi (n=166), drugi pa pri odraslih bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v otroštvu (n=64). Odmerek somatropina je bil 0,0125 mg/kg/dan s.c. pri bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi in 0,0125 ali 0,025 mg/kg/dan pri bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v otroštvu.

V obeh študijah je pri zdravljenju s somatropinom prišlo do pomembnih sprememb v primerjavi s placebom v % skupnega telesnega maščevja (-6,3 do -3,6 v primerjavi z +0,2 do -0,1), % maščevja na trupu (-7,6 do -4,3 v primerjavi s +0,6 do 0.0) in % skupne puste telesne mase (+3,6 do +6,4 v primerjavi z -0,2 do +0,2). Te spremembe so bile zelo pomembne pri 12-mesečni časovni točki v obeh študijah in v 24-mesečni časovni točki v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v otroštvu. V 12-mesečni časovni točki je bila sprememba v odstotkih višja v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v otroštvu kot v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v odrasli dobi. Pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona z začetkom v odrasli dobi niso opazili pomembnih sprememb mineralne gostote kosti (BMD- bone mineral density), v študiji z začetkom pomanjkanja v otroštvu pa so vse skupine imele večje BMD v 24. mesecu, čeprav ni bilo statistično pomembnega odziva na odmerek za BMD celotnega telesa. BMD ledvene hrbtenice se je statistično pomembno povečala v obeh skupinah zdravljenja, povečanje pa je bilo odvisno od odmerka.

Podporni podatki iz študije pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona z začetkom v odrasli dobi se na splošno ujemajo s podatki iz ključnih študij, z nekaterimi izboljšavami vrednosti BMD.

Najpogostejši neželeni učinki v teh dveh ključnih študijah so bili glavobol, edem, artralgija/artritis, tendosinovitis, parestezija in alergijska reakcija/izpuščaj. Pojavnost teh neželenih učinkov je bila visoka tudi skupini, ki je prejemala placebo.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Uvod

Farmakokinetične lastnosti zdravila NutropinAq so bile raziskane samo pri zdravih odraslih moških.

Splošne značilnosti

Absorpcija: Absolutna biološka uporabnost rekombinantnega humanega rastnega hormona po subkutani uporabi je okrog 80 %.

Porazdelitev: Študije na živalih s somatropinom so pokazale, da se rastni hormon lokalizira v močno prekrvljenih organih, posebno v jetrih in ledvicah. Volumen porazdelitve somatropina v stanju dinamičnega ravnovesja je pri zdravih odraslih moških okrog 50 ml/kg telesne mase in se približuje volumnu seruma.

Biotransformacija: Dokazano je, da so jetra in ledvice pomembni organi za beljakovinski katabolizem rastnega hormona. Študije na živalih kažejo, da so glavni organ izločanja ledvice. Rastni hormon se filtrira v glomerulih in reabsorbira v proksimalnih tubulih. V ledvičnih celicah se nato razcepi v aminokisline, ki ga gradijo, te pa se vrnejo v sistemski obtok.

Izločanje: Po subkutani bolusni aplikaciji je povprečni končni razpolovni čas t1/2 somatropina približno

2,3 ure. Po intravenski bolusni aplikaciji somatropina je povprečni končni razpolovni čas t½β oz. t½γ približno 20 minut, povprečni očistek pa od 116 - 174 ml/uro/kg.

Podatki, ki so na voljo v literaturi, kažejo, da je očistek somatropina pri odraslih in otrocih podoben.

Posebne populacije

Podatki o farmakokinetiki somatropina pri starostnikih, pediatrični populaciji, različnih rasah ali spolih in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter, so nepopolni.

Pediatrična populacija

Razpoložljivi podatki iz literature kažejo, da je očistek somatropina pri odraslih in otrocih podoben.

Starostniki

Omejeni objavljeni podatki kažejo, da se plazemski očistek in povprečna plazemska koncentracija somatropina v stanju dinamičnega ravnovesja pri mlajših in starejših bolnikih ne razlikujeta.

Rasa

Vrednosti razpolovnega časa endogenega rastnega hormona pri normalnih odraslih moških črne rase se ne razlikujejo od vrednosti pri normalnih odraslih moških bele rase. Podatki za druge rase niso na voljo.

Pomanjkanje rastnega hormona

Očistek in povprečni končni razpolovni čas t½ somatropina pri odraslih in pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona sta podobna kot pri zdravih osebah.

Okvara ledvic

Pri otrocih in odraslih s kronično odpovedjo ledvic in končnim stadijem ledvične bolezni je očistek praviloma manjši kot pri zdravih osebah. Endogeno nastajanje rastnega hormona se lahko pri nekaterih posameznikih s končnim stadijem ledvične bolezni tudi zveča. Vendar pri otrocih s kronično odpovedjo ledvic ali končnim stadijem ledvične bolezni, ki so dobivali odmerke po trenutnih shemah, niso opažali kopičenja somatropina.

Turnerjev sindrom

Omejeni objavljeni podatki o eksogeno apliciranem somatropinu kažejo, da so razpolovni čas absorpcije in izločanja ter čas najvišje koncentracije tmax pri bolnicah s Turnerjevim sindromom podobni tistim pri zdravi populaciji in populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona.

Okvara jeter

Pri bolnikih s hudo motenim delovanjem jeter so opazili zmanjšanje očistka somatropina. Klinični pomen tega zmanjšanja ni znan.

Spol

Za spol specifične farmakokinetične študije z zdravilom NutropinAq niso bile izvedene. Razpoložljiva literatura kaže, da je farmakokinetika somatropina pri moških in ženskah podobna.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij akutne toksičnosti in toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Kancerogeni potencial

Študije kancerogenosti in genotoksičnosti zdravila NutropinAq niso bile izvedene. Pri študijah genotoksičnosti drugih rekombinantnih pripravkov rastnega hormona niso zasledili genskih mutacij pri bakterijskem testu reverznih mutacij, kromosomskih poškodb na humanih limfocitih in mišjih celicah kostnega mozga, genskih zamenjav pri kvasovkah ali nepredvidene sinteze DNA na humanih rakavih celicah. Pri študijah kancerogenosti pri biološkem testiranju aktivnega rekombinantnega rastnega hormona pri podganah in miših niso odkrili večje pojavnosti tumorjev.

Škodljivi vplivi na razmnoževanje in razvoj

Običajne študije vpliva na sposobnost razmnoževanje niso bile izvedene. Znano je, da somatropin pri odmerkih 3 i.e./kg/dan (1 mg/kg/dan) ali večjih zavira procese razmnoževanja pri samcih in samicah podgan, pri čemer se zmanjša delež parjenj in koncepcij, estrusni cikel pa se pri odmerku

10 i.e./kg/dan (3,3 mg/kg/dan) podaljša ali izostane. Dolgotrajno zdravljenje opic med brejostjo in dojenjem in novorojenih živalih do adolescence, spolne zrelosti in razmnoževanja ni pokazalo znatnih motenj plodnosti, brejosti, poroda, dojenja ali razvoja potomstva.

Ocena tveganja za okolje

Uporaba somatropina v skladu s predlaganimi indikacijami ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za okolje.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

natrijev klorid tekoči fenol polisorbat 20 natrijev citrat

brezvodna citronska kislina voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

2 leti

Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 28 dni pri temperaturi 2 °C - 8 °C.

Ko je zdravilo enkrat odprto, se ga lahko z mikrobiološkega stališča shranjuje največ 28 dni pri temperaturi 2 °C - 8 °C. Zdravilo NutropinAq je lahko dnevno izven hladilnika le kratek čas (največ eno uro).

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).

Ne zamrzujte.

Pretisni omot shranjujte v škatli.

Za pogoje shranjevanja med uporabo zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

2 ml raztopine v vložku iz stekla tipa I, zaprtim z zamaškom iz butilne gume in gumijasto zaporo.

Velikost pakiranja: 1, 3 ali 6 vložkov.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Ni posebnih zahtev.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom

Zdravilo NutropinAq je na voljo v obliki večodmerne raztopine. Če je raztopina, ko jo vzamete iz hladilnika motna, vsebine ne smete injicirati. Previdno vrtite. Ne stresajte močno, da ne boste denaturirali beljakovine.

Zdravilo NutropinAq je namenjeno le za uporabo z injekcijskim peresnikom NutropinAq Pen. Obrišite gumijasto zaporo vložka zdravila NutropinAq z alkoholom ali antiseptično raztopino, da boste preprečili kontaminacijo vsebine z mikroorganizmi, do česar bi lahko prišlo zaradi večkratnega zabadanja injekcijske igle. Zdravilo NutropinAq je priporočljivo aplicirati s sterilnimi injekcijskimi iglami za enkratno uporabo.

Injekcijski peresnik NutropinAq Pen omogoča aplikacijo odmerkov od najmanjšega 0,1 mg do največjega 4,0 mg v stopnjah po 0,1 mg.

Vložka, ki je v injekcijskem peresniku, med injiciranji ne smete odstraniti.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Ipsen Pharma

65 quai Georges Gorse

92100 Boulogne-Billancourt

Francija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/00/164/003

EU/1/00/164/004

EU/1/00/164/005

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 16. februar 2001

Datum zadnjega podaljšanja: 16 februar 2006

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept