Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Selincro (nalmefene hydrochloride dihydrate) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - N07BB05

Updated on site: 10-Oct-2017

Ime zdravilaSelincro
ATC kodaN07BB05
Substancanalmefene hydrochloride dihydrate
ProizvajalecH. Lundbeck A/S

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Selincro 18 mg filmsko obložene tablete

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 18,06 mg nalmefena (v obliki nalmefenijevega klorida dihidrata).

Pomožne snovi z znanim učinkom:

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 60,68 mg laktoze.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

filmsko obložena tableta (tableta)

Bela, ovalna, bikonveksna, 6,0 mm x 8,75 mm filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako "S" na eni strani.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Selincro je indicirano za zmanjševanje uživanja alkohola pri odraslih bolnikih z odvisnostjo od alkohola, ki imajo visoko stopnjo tveganja za zdravje zaradi pitja (DRL - drinking risk level) [glejte poglavje 5.1], brez fizičnih odtegnitvenih simptomov ter ne potrebujejo takojšnje detoksifikacije.

Zdravilo Selincro je treba predpisati le v povezavi s stalno psihosocialno podporo, ki je osredotočena na večje vztrajanje pri zdravljenju in zmanjšanju uživanja alkohola.

Zdravilo Selincro je treba uvesti le pri bolnikih, ki so dva tedna po začetni oceni imeli še naprej visoko DRL.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Pri začetnem obisku je treba ovrednotiti klinični status bolnika, odvisnost od alkohola in stopnjo uživanja alkohola (na podlagi bolnikovega poročanja). Zatem je bolnika ali bolnico treba pozvati, da beleži svoje uživanje alkohola približno dva tedna.

Pri naslednjem obisku se lahko zdravilo Selincro uvede bolnikom, ki imajo še naprej visoko DRL (glejte poglavje 5.1) v tem dvotedenskem obdobju, skupaj s psihosocialno intervencijo osredotočeno na večje vztrajanje pri zdravljenju in zmanjšanje uživanja alkohola.

V pivotalnih preskušanjih je bil največji napredek opažen v prvih 4 tednih. Odziv bolnika na zdravljenje in potrebo po nadaljnji farmakoterapiji je treba ovrednotiti na redni (npr. mesečni) osnovi (glejte poglavje 5.1). Zdravnik mora še naprej ocenjevati bolnikov napredek pri zmanjševanju uživanja alkohola, celotno delovanje, vztrajanje pri zdravljenju in morebitne stranske učinke. Klinični podatki o uporabi zdravila Selincro pod randomiziranimi kontroliranimi pogoji so na voljo za obdobje od 6 do 12 mesecev. Potrebna je previdnost, če je zdravilo Selincro predpisano za več kot 1 leto.

Zdravilo Selincro se mora jemati po potrebi: vsak dan, ko bolnik zazna, da obstaja tveganje pitja alkohola, mora vzeti eno tableto, po možnosti 1-2 uri pred predvidenim časom pitja. Če je bolnik začel piti alkohol, ne da bi vzel zdravilo Selincro, mora bolnik vzeti eno tableto v najkrajšem možnem času.

Največji odmerek zdravila Selincro je ena tableta na dan. Zdravilo Selincro se lahko jemlje s hrano ali brez nje (glejte poglavje 5.2).

Posebne skupine bolnikov Starejši (≥65 let)

Za to skupino bolnikov ni priporočenega prilaganja odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Ledvična okvara

Za bolnike z blago do zmerno okvaro delovanja ledvic ni priporočenega prilagajanja odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Jetrna okvara

Za bolnike z blago do zmerno okvaro jeter ni priporočenega prilagajanja odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Selincro pri otrocih in mladostnikih, starih manj kot 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo (glejte poglavje 5.1).

Način uporabe

Zdravilo Selincro je namenjeno peroralni uporabi. Filmsko obložena tableta se mora pogoltniti cela.

Filmsko obložene tablete ne smete razpolavljati ali drobiti, saj lahko nalmefen pri neposrednem stiku s kožo povzroči preobčutljivost kože (glejte poglavje 5.3).

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Bolniki, ki jemljejo opioidne agoniste (kot so opioidni analgetiki, opioidi za nadomestno zdravljenje z opioidnimi agonisti (npr. metadon) ali delnimi agonisti (npr. buprenorfin)) (glejte poglavje 4.4).

Bolniki s sedanjo ali nedavno odvisnostjo od opioidov.

Bolniki z akutnimi simptomi odtegnitve opioidov.

Bolniki, pri katerih obstaja sum nedavne uporabe opioidov.

Bolniki s hudo okvaro jeter (razvrstitev po Child-Pughu).

Bolniki s hudo okvaro ledvic (eGFR < 30 ml/min na 1,73 m2).

Bolniki z nedavnim akutnim sindromom odtegnitve od alkohola (ki vključujejo halucinacije, epileptične napade in alkoholni delirij) v anamnezi.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zdravilo Selincro ni primerno za bolnike, katerih cilj je takojšnja vzpostavitev abstinence od alkohola. Zmanjšanje uživanja alkohola je vmesni cilj na poti do abstinence.

Uporaba opioidov

V nujnih primerih, ko mora bolnik, ki jemlje zdravilo Selincro, prejeti opioide, se lahko zgodi, da bo količina opioidov, potrebna za doseganje želenega učinka, večja od običajne. Bolnik mora biti pod skrbnim nadzorom, saj se lahko pojavijo simptomi depresije dihanja kot posledica uporabe opioidov ter drugi neželeni učinki.

Če se morajo opioidi uporabiti nujni medicinski pomoči, je treba odmerek vedno titrirati glede na posameznega bolnika. Če so potrebni nenavadno veliki odmerki, je bolnika treba skrbno nadzorovati.

Zdravljenje z zdravilom Selincro je treba začasno prekiniti za 1 teden pred pričakovano uporabo opioidov, denimo v primeru uporabe opioidnih analgetikov pri kirurškem posegu.

Zdravnik mora svetovati bolnikom, da je pomembno obvestiti svojega zdravstvenega delavca o zadnjem jemanju zdravila Selincro, če uporaba opioidov postane potrebna.

Potrebna je previdnost pri uporabi zdravil, ki vsebujejo opioide (na primer zdravila proti kašlju, opioidni analgetiki (glejte poglavje 4.5)).

Komorbidnost

Psihiatrične motnje

Pri kliničnih študijah so poročali o psihiatričnih učinkih (glejte poglavje 4.8). Če se pri bolnikih pojavijo psihiatrični simptomi, ki niso povezani z začetkom zdravljenja z zdravilom Selincro in/ali niso prehodni, mora zdravnik preučiti tudi druge možne vzroke za simptome in oceniti potrebo po nadaljnjem zdravljenju z zdravilom Selincro.

Zdravilo Selincro ni bilo raziskano pri bolnikih z nestabilno psihiatrično boleznijo. Potrebna je previdnost pri predpisovanju zdravila Selincro bolnikom s sočasno prisotnimi psihiatričnimi obolenji kot je velika depresivna motnja.

Epileptične motnje

Izkušnje so omejene pri bolnikih z epileptičnimi motnjami v anamnezi, vključno z epileptičnimi napadi v sklopu odtegnitve od alkohola.

Potrebna je previdnost, če zdravljenje, usmerjeno v zmanjšanje uživanja alkohola, začnemo pri takšnih bolnikih.

Ledvična ali jetrna okvara

Zdravilo Selincro se v veliki meri presnavlja v jetrih in izloča pretežno z urinom. Zato je potrebna previdnost pri predpisovanju zdravila Selincro bolnikom z blago do zmerno okvaro jeter ali blago do zmerno okvaro ledvic, na primer s pogostejšim spremljanjem.

Potrebna je previdnost pri predpisovanju zdravila Selincro bolnikom s povišano vrednostjo alanin aminotransferaze (ALAT) ali aspartat aminotransferaze (ASAT) (> 3-kratna zgornja meja normalnih vrednosti (ULN - Upper Limit of Normal), saj so bili ti bolniki izključeni iz programa kliničnega razvoja.

Starejši bolniki (≥ 65 let)

O uporabi zdravila Selincro pri bolnikih, starih 65 let ali več, z odvisnostjo od alkohola, so na voljo omejeni klinični podatki.

Potrebna je previdnost pri predpisovanju zdravila Selincro bolnikom, starim 65 let ali več (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Druga zdravila

Potrebna je previdnost, če zdravilo Selincro sočasno uporabljamo z močnim zaviralcem UGT2B7 (glejte poglavje 4.5).

Laktoza

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

In vivo študije interakcij z drugimi zdravili niso bile opravljene.

Na podlagi študij in vitro klinično pomembnih medsebojnih interakcij med nalmefenom ali njegovimi presnovki in drugimi zdravili, ki se jemljejo sočasno in se presnavljajo prek CYP450 in encimov UGT ali membranskih prenašalcev, ni pričakovati. Sočasno uporaba z zdravili, ki so močni zaviralci encima UGT2B7 (npr. diklofenak, flukonazol, medroksiprogesteron acetat, meklofenaminska kislina) lahko znatno povečajo izpostavljenost nalmefenu. Malo verjetno je, da bi to predstavljalo problem pri občasni uporabi, vendar pa pri uvedbi dolgoročnega sočasnega zdravljenja z močnim zaviralcem UGT2B7, možnosti povečane izpostavljenosti nalmefenu ne moremo izključiti (glejte poglavje 4.4). Nasprotno, lahko sočasno uporaba UGT induktorjev (npr. deksametazon, fenobarbital, rifampicin, omeprazol) privede do subterapevtskih koncentracij nalmefena v plazmi.

Če se zdravilo Selincro jemlje sočasno z opioidnimi agonisti (na primer določene vrste zdravil proti kašlju in prehladu, določena zdravila proti driski in opioidni analgetiki), opioidni agonist mogoče ne bo pomagal bolniku.

Ni klinično pomembnega farmakokinetičnega medsebojnega delovanja zdravil med nalmefenom in alkoholom. Po jemanju nalmefena pride do manjšega poslabšanja kognitivnih in psihomotoričnih sposobnosti. Vendar pa učinek kombinacije nalmefena in alkohola ni presegel vsote učinkov, ki nastanejo pri jemanju posameznih snovi.

Sočasen vnos alkohola in zdravila Selincro ne preprečuje učinkov zastrupitve z alkoholom.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Podatkov o uporabi nalmefena pri nosečnicah ni oziroma so omejeni (manj kot 300 izpostavljenih nosečnosti).

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Zdravila Selincro ne uporabljajte pri nosečnicah.

Dojenje

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje nalmefena/presnovkov v mleko (glejte poglavje 5.3). Ni znano, ali se nalmefen izloča v materino mleko.

Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti.

Odločite se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Selincro, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

V študijah o vplivu na sposobnost razmnoževanja pri podganah niso zasledili nobenih vplivov nalmefena na plodnost, sposobnost razmnoževanja, nosečnost ali parametre semena.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Raziskave o vplivih nalmefena na sposobnost vožnje in upravljanje s stroji niso bile izvedene. Zdravilo Selincro lahko povzroči neželene učinke, kot so slabost, omotica, nespečnost in glavobol. Večina teh učinkov je bila blagih ali zmernih, povezanih z začetkom zdravljenja in kratkotrajnih.

Zdravilo Selincro nima oziroma ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanje s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila zdravila

V kliničnih študijah je bilo nalmefenu izpostavljenih več kot 3.000 bolnikov. Na splošno je varnostni profil skladen v vseh izvedenih kliničnih študijah.

Pogostnost neželenih učinkov v preglednici 1 je bila izračunana na podlagi treh randomiziranih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih študij pri bolnikih z odvisnostjo od alkohola (1.144 bolnikov izpostavljenih zdravilu Selincro z režimom odmerjanja po potrebi in 797 bolnikov izpostavljenih placebu z režimom odmerjanja po potrebi).

Najpogostejši neželeni učinki so bili slabost, omotica, nespečnost in glavobol. Večina teh učinkov je bila blagih ali zmernih, povezanih z začetkom zdravljenja in kratkotrajnih.

V kliničnih študijah so poročali o zmedenosti ter redkeje o halucinacijah in disociaciji. Večina teh učinkov je bila blagih ali zmernih, povezanih z začetkom zdravljenja in kratkotrajnih (od nekaj ur do nekaj dni). Večina neželenih učinkov je izginila med nadaljnjim zdravljenjem in se ni ponovno pojavila pri ponovnem jemanju zdravila. Čeprav so bili ti učinki v glavnem kratkotrajni, bi lahko predstavljali alkoholno psihozo, sindrom odtegnitve od alkohola ali komorbidno psihiatrično bolezen.

Tabelarični povzetek neželenih učinkov

Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (od ≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) ali neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica 1: Pogostnosti neželenih učinkov

Organski sistem

Pogostnost

Neželeni učinek

 

 

 

Presnovne in prehranske motnje

Pogosti

Zmanjšan apetit

 

 

 

 

Zelo pogosti

Nespečnost

 

 

 

 

Pogosti

Motnje spanja

 

 

 

 

 

Zmedenost

 

 

 

 

 

Nemirnost

 

 

 

Psihiatrične motnje

 

Zmanjšana spolna sla (vključno z

 

 

izgubo libida)

 

 

 

 

Neznana

Halucinacije (vključno s slušnimi,

 

 

tipnimi, vidnimi halucinacijami in

 

 

halucinacijami telesnega občutka)

 

 

 

 

 

Disociacija

 

 

 

 

Zelo pogosti

Omotica

 

 

 

 

 

Glavobol

 

 

 

 

Pogosti

Zaspanost

 

 

 

Bolezni živčevja

 

Tremor

 

 

 

 

 

Motnje pozornosti

 

 

 

 

 

Parestezija

 

 

 

 

 

Hipestezija

 

 

 

Srčne bolezni

Pogosti

Tahikardija

 

 

 

Palpitacije

 

 

 

 

 

 

Zelo pogosti

Slabost

 

 

 

Bolezni prebavil

Pogosti

Bruhanje

 

 

 

 

 

Suha usta

 

 

 

Bolezni kože in podkožja

Pogosti

Hiperhidroza

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega sistema

Pogosti

Mišični krči

in vezivnega tkiva

 

 

 

 

 

 

Pogosti

Utrujenost

 

 

 

Splošne težave in spremembe na

 

Astenija

mestu aplikacije

 

Slabo počutje

 

 

 

 

 

Nenormalno počutje

 

 

 

Preiskave

Pogosti

Zmanjšanje telesne mase

 

 

 

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

V študiji pri bolnikih z diagnozo patološkega hazardiranja so bili preiskani odmerki nalmefena do 90 mg/dan v obdobju 16 tednov. V študiji pri bolnikih z intersticijskim cistitisom je 20 bolnikov prejemalo 108 mg/dan nalmefena več kot 2 leti. Po poročanju vnos enkratnega odmerka 450 mg nalmefena ni povzročil sprememb v krvnem tlaku, srčnem utripu, frekvenci dihanja ali telesni temperaturi.

Nenavaden vzorec neželenih učinkov v teh pogojih ni bil zaznan, vendar so izkušnje omejene.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba bolnika opazovati in zdraviti simptomatsko.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila z delovanjem na živčevje, zdravila za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, oznaka ATC: N07BB05

Mehanizem delovanja

Nalmefen je modulator opioidnega sistema z značilnimi profilom delovanja na receptorjih μ, δ in κ.

-Študije in vitro so pokazale, da je nalmefen selektivni ligand opioidnih receptorjev z antagonističnim delovanjem na receptorje μ in δ ter delno agonističnim delovanjem na receptorje κ.

-Študije in vivo so pokazale, da nalmefen zmanjšuje uživanje alkohola, verjetno z uravnavanjem kortiko-mezolimbičnih funkcij.

Podatki iz nekliničnih študij, kliničnih študij in literature ne kažejo na nobeno obliko odvisnosti ali potencial za zlorabo zdravila Selincro.

Klinična učinkovitost in varnost

Učinkovitost zdravila Selincro pri zmanjšanju uživanja alkohola pri bolnikih z odvisnostjo od alkohola (DSM-IV) je bila ocenjena v dveh študijah učinkovitosti. Bolniki z alkoholnim delirijem, halucinacijami, epileptičnimi napadi, pomembno psihiatrično komorbidnostjo ali pomembno motnjo v delovanju jeter v anamnezi, kot tudi tisti z večjimi fizičnimi odtegnitvenimi simptomi pri presejalnem pregledu ali randomizaciji, so bili izključeni. Večina (80 %) vključenih bolnikov je imela visoko ali zelo visoko DRL (uživanje alkohola > 60 g/dan za moške in > 40 g/dan za ženske glede na definicijo svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za DRL uživanja alkohola) pri presejalnem pregledu, od tega je 65 % ohranilo visoko ali zelo visoko DRL med presejalnim pregledom in randomizacijo.

Obe študiji sta bili randomizirani, dvojno slepi, z vzporednima skupinama in nadzorovani s placebom. Šest mesecev po zdravljenju so bili bolniki, ki so prejemali zdravilo Selincro, ponovno randomizirani in so mesec dni prejemali bodisi placebo bodisi zdravilo Selincro. Učinkovitost zdravila Selincro je bila prav tako ocenjena v randomizirani, dvojno slepi, z vzporednima skupinama in s placebom nadzorovani enoletni študiji. Skupno sta študiji vključevali 1.941 bolnikov, od katerih se jih je 1.144 zdravilo z odmerkom 18 mg zdravila Selincro z režimom odmerjanja po potrebi.

Pri začetnem obisku so bili ocenjeni klinično stanje, socialni položaj in vzorec uživanja alkohola bolnikov (na podlagi bolnikovega poročanja). Pri randomizacijskem obisku, ki se je zgodil 1 do 2 tednov kasneje je bila ponovno ocenjena DRL in uvedeno zdravljenje z zdravilom Selincro skupaj s psihosocialno intervencijo (BRENDA) osredotočeno na vztrajanje pri zdravljenju in zmanjšanju uživanja alkohola. Zdravilo Selincro je bilo predpisano z režimom odmerjanja po potrebi, kar je privedlo, da so bolniki jemali zdravilo Selincro v povprečju polovico vseh dni.

Učinkovitost zdravila Selincro se je izmerila z dvema primarnima opazovanima dogodkoma: s spremembo od izhodišča do 6. meseca v številu dni prekomernega pitja (HDDs - heavy drinking days)

v mesecu in s spremembo od izhodišča do 6. meseca v dnevni skupni količini zaužitega alkohola (TAC - total alcohol consumption). HDD je bil definiran kot dan z zaužitimi ≥ 60 g čistega alkohola za moške in ≥ 40 g za ženske.

Do pomembnega zmanjšanja števila HDDs in TAC je prišlo pri nekaterih bolnikih v obdobju od začetnega obiska (presejalni pregled) in randomizacije zaradi ne-farmakološkega učinka.

V študiji 1 (n=579) je 18 % celotne populacije, v študiji 2 (n=655) pa 33 % celotne populacije bistveno zmanjšalo uživanje alkohola v obdobju med presejalnim pregledom in randomizacijo. Glede bolnikov z visoko ali zelo visoko DRL v izhodišču, je 35 % bolnikov občutilo izboljšanje zaradi ne-farmakoloških učinkov v obdobju med začetnim obiskom (presejalni pregled) in randomizacijo. Pri randomizaciji so ti bolniki zaužili tako majhne količine alkohola, da je bilo malo prostora za nadaljnje izboljšave (učinek tal). Zato so bolniki, ki so ohranili visoko ali zelo visoko DRL pri randomizaciji, bili opredeljeni post hoc kot ciljna populacija. V tej (post hoc) populaciji je bil učinek zdravljenja večji kot v celotni populaciji.

Klinična učinkovitost in klinična pomembnost zdravila Selincro sta bili analizirani pri bolnikih z visoko in zelo visoko DRL pri presejalnem pregledu in ob randomizaciji. V izhodišču so imeli bolniki povprečno 23 HDDs na mesec (11 % bolnikov je imelo manj kot 14 HDDs na mesec) in uživanje

106 g/dan. Večina bolnikov je imela nizko (55 % je imelo 0-13 točk) ali srednjo (36 % je imelo 14-21 točk) odvisnost od alkohola glede na lestvico odvisnosti od alkohola (Alcohol Dependence Scale).

Post hoc analiza učinkovitosti pri bolnikih, ki so ohranili visoko ali zelo visoko DRL pri randomizaciji

V študiji 1 je bil delež bolnikov, ki so prekinili sodelovanje v študiji večji v Selincro skupini kot v placebo skupini (50 % proti 32 %, glede na vrstni red). V izhodišču je bilo HDDs 23 dni/mesec v Selincro skupini (n=171) in 23 dni/mesec v placebo skupini (n=167). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 6. mesecu, je bilo število HDDs 9 dni/mesec v Selincro skupini (n=85) in 14 dni/mesec v placebo skupini (n=114). V izhodišču je bila TAC

102 g/dan v Selincro skupini (n=171) in 99 g/dan v placebo skupini (n=167). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 6. mesecu, je bila TAC 40 g/dan v Selincro skupini (n=85) in 57 g/dan v placebo skupini (n=114).

V študiji 2 je bil delež bolnikov, ki so prekinili sodelovanje v študiji večji v Selincro skupini kot v placebo skupini (30 % proti 28 %, glede na vrstni red). V izhodišču je bilo HDDs 23 dni/mesec v Selincro skupini (n=148) in 22 dni/mesec v placebo skupini (n=155). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 6. mesecu, je bilo število HDDs 10 dni/mesec v Selincro skupini (n=103) in 12 dni/mesec v placebo skupini (n=111). V izhodišču je bila TAC

113 g/dan v Selincro skupini (n=148) in 108 g/dan v placebo skupini (n=155). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 6. mesecu, je bila TAC 44 g/dan v Selincro skupini (n=103) in 52 g/dan v placebo skupini (n=111).

Odzivnostne analize zbranih podatkov iz dveh študij so podane v preglednici 2.

Preglednica 2: Zbrani rezultati odzivnostne analize pri bolnikih z visoko ali zelo visoko DRL pri presejalnem pregledu in randomizaciji

Odziva

Placebo

Nalmefen

Razmerje obetov (95 % IZ)

p-vrednost

TAC R70b

19,9 %

25,4 %

1,44 (0,97; 2,13)

0,067

0-4 HDDc

16,8 %

22,3 %

1,54 (1,02; 2,35)

0,040

aanalizirani zdravljeni bolniki, ki so prekinili sodelovanje v študiji zaradi ne-odziva

b≥ 70 % zmanjšanje od izhodišča v TAC pri 6. mesecu (28-dnevno obdobje)

c0 to 4 HDDs/mesec pri 6. mesecu 6 (28-dnevno obdobje)

Omejeni podatki so na voljo za zdravilo Selincro v enomesečnem zaključnem obdobju.

Enoletna študija

Ta študija obsega skupno 665 bolnikov. 52 % teh bolnikov je imelo visoko ali zelo visoko DRL v izhodišču; od teh je 52 % (kar predstavlja 27 % celotne populacije) še naprej imelo visoko ali zelo visoko DRL pri randomizaciji. V tej post-hoc ciljni populaciji je več bolnikov, ki so jemali nalmefen prekinilo sodelovanje v študiji (45 %) v primerjavi s tistimi, ki o prejemali placebo (31 %). V izhodišču je bilo HDDs 19 dni/mesec v Selincro skupini (n=141) in 19 dni/mesec v placebo skupini (n=42). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 1. letu, je bilo število HDDs 5 dni/mesec v Selincro skupini (n=78) in 10 dni/mesec v placebo skupini (n=29). V izhodišču je bila TAC 100 g/dan v Selincro skupini (n=141) in 101 g/dan v placebo skupini (n=42). Za bolnike, ki so nadaljevali v študiji in zagotovili podatke o učinkovitosti pri 1. letu, je bila TAC 24 g/dan v Selincro skupini (n=78) in 47 g/dan v placebo skupini (n=29).

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Selincro za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje odvisnosti od alkohola (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Nalmefen se hitro absorbira po enkratnem peroralnem odmerku 18,06 mg, pri čemer doseže največjo koncentracijo (Cmax) 16,5 ng/ml po približni 1,5 uri in izpostavljenost (AUC) 131 ng*h/ml. Absolutna peroralna biološka uporabnost nalmefena je 41 %. Uživanje hrane z visoko vsebnostjo maščob poveča skupno izpostavljenost (AUC) za 30 % in največjo koncentracijo (Cmax) za 50 %; čas do največje koncentracije (tmax) se podaljša za 30 min (tmax je 1,5 ure). Ta sprememba

najverjetneje ni klinično pomembna.

Porazdelitev

Povprečen delež nalmefena v plazmi, ki je vezan na proteine, je približno 30 %. Ocenjeni volumen porazdelitve (Vd/F) je približno 3.200 l.

Podatki o zasedenosti receptorjev, ki so bili pridobljeni v študiji s pozitronsko emisijsko tomografije (PET) po enkratnem in ponovljenem dnevnem odmerku 18,06 mg nalmefena, kažejo 94 % do 100 % zasedenost receptorjev v 3 urah po vnosu odmerka, kar kaže na to, da nalmefen dobro prehaja skozi krvno-možgansko pregrado.

Biotransformacija

Po peroralnem jemanju se nalmefen hitro in obsežno presnavlja v glavni presnovek nalmefen 3-O-glukuronid, pri čemer je encim UGT2B7 primarno odgovoren za pretvorbo, encima UGT1A3 in UGT1A8 pa imata manjšo vlogo. Majhen delež nalmefena se s sulfoniranjem pretvori v nalmefen 3-O-sulfat in s CYP3A4/5 v nornalmefen. Nadalje se nornalmefen pretvori v nornalmefen 3-O-glukuronid in nornalmefen 3-O-sulfat. Smatra se, da presnovki nimajo pomembnega farmakološkega učinka na opioidne receptorje pri ljudeh razen nalmefen 3-O-sulfata, ki ima učinkovitost, primerljivo z nalmefenom. Vendar pa je nalmefen 3-O-sulfat prisoten v koncentracijah, manjših od 10 % koncentracije nalmefena, zato je zelo malo verjetno, da pomembno prispeva k farmakološkem učinku nalmefena.

Izločanje

Presnova s konjugacijo z glukuronsko kislino je primarni mehanizem izločanja nalmefena, izločanje skozi ledvice pa je glavna pot izločanja nalmefena in njegovih presnovkov. 54 % celotnega odmerka se izloči z urinom kot nalmefen 3-O-glukuronid, medtem ko je količina nalmefena in njegovih drugih presnovkov v urinu manjša od 3 %.

Peroralni očistek nalmefena (CL/F) je ocenjen na 169 l/h, končna razpolovna doba pa na 12,5 ure. Podatki o porazdelitvi, presnovi in izločanju kažejo, da ima nalmefen visoko jetrno ekstrakcijsko razmerje.

Linearnost/Nelinearnost

Nalmefen kaže od odmerka neodvisen linearni farmakokinetični profil v intervalu odmerjanja od 18,06 mg do 72,24 mg s 4,4-kratnim povečanjem Cmax in 4,3-kratnim povečanjem AUC0-tau (v stanju dinamičnega ravnotežja ali blizu njega).

Nalmefen ne kaže pomembnih farmakokinetičnih razlik med spoloma, med mladimi in starejšimi ali med etničnimi skupinami.

Vendar pa telesna velikost vpliva na očistek nalmefena v manjšem obsegu (očistek se poveča pri večji telesni velikosti), vendar pa je malo verjetno, da bi to bilo klinično pomembno.

Okvara ledvic

Enkratni odmerek nalmefena 18,06 mg je pri bolnikih z blago, zmerno ali hudo okvaro ledvic, razvrščenih na podlagi ocene hitrosti glomerulne filtracije, povzročil povečano izpostavljenost nalmefenu v primerjavi z zdravimi osebami. AUC za nalmefen je bila 1,1-krat večja za bolnike z blago okvaro ledvic, 1,4-krat večja za bolnike z zmerno okvaro ledvic in 2,4-krat večja za bolnike s hudo okvaro ledvic. Poleg tega sta bili Cmax in razpolovna doba izločanja za nalmefen do 1,6-krat večji pri bolnikih s hudo okvaro ledvic. Klinično pomembnih sprememb pri tmax niso opazili pri nobeni skupini. Za glavni neaktivni metabolit nalmefena 3-O-glukuronid je bila pri bolnikih s hudo okvaro ledvic AUC do 1,8-krat večja in Cmax do 5,1-krat večja (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Okvara jeter

Pri enkratnem odmerku nalmefena 18,06 mg pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter se je izpostavljenost povečala podobno kot pri zdravih osebah. Pri bolnikih z blago okvaro jeter se je izpostavljenost povečala za 1,5-krat, peroralni očistek pa se je zmanjšal za okoli 35 %. Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter se je izpostavljenost povečala za 2,9-krat za AUC in 1,7-krat za Cmax, peroralni očistek pa se je zmanjšal za okoli 60 %. Klinično pomembne spremembe pri tmax ali razpolovna doba izločanja niso bile vidne pri nobeni skupini.

Farmakokinetični podatki po peroralnem vnosu nalmefena pri bolnikih s hudo okvaro jeter niso na voljo (glejte poglavja 4.3 in 4.4.).

Starejši

Pri bolnikih, starih 65 let ali več, ni bila opravljena nobena posebna študija s peroralnimi odmerki. Študija z intravenskim vnosom je pokazala, da ni pomembnih sprememb v farmakokinetiki pri starejših v primerjavi z drugimi odraslimi (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

5.3Predklinični podatki o varnosti

Lokalna analiza limfnih vozlov pri miših je pokazala, da ima nalmefen potencial za povzročanje preobčutljivosti kože po topikalni uporabi.

Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih vplivov na plodnost, nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali razvoj po rojstvu.

V študiji embriofetalne razvojne toksičnosti pri kuncih so bili opaženi učinki na zarodkih v smislu zmanjšanja telesne mase ploda in zapoznele osifikacije, vendar brez večjih anomalij. AUC na ravni brez ugotovljenih neželenih učinkov (NOAEL - no observed adverse effect level) je bila za te učinke pod izpostavljenostjo pri človeku pri priporočenem kliničnem odmerku.

Povečanje mrtvorojenih mladičev in zmanjšanje postnatalnega preživetja mladičev so opazili v študijah pre - in postnatalne toksičnosti pri podganah. Ta učinek se je smatral za posredni učinek, povezan v povezavi s toksičnostjo za samice.

Študije na podganah kažejo izločanje nalmefena ali njegovih presnovkov v mleko.

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih, genotoksičnosti ali kancerogenega potenciala ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Jedro tablete mikrokristalna celuloza brezvodna laktoza krospovidon tipa A magnezijev stearat

Obloga tablete hipromeloza makrogol 400

titanov dioksid (E171)

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3Rok uporabnosti

3 leta

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Prozorni pretisni omoti iz PVC/PVdC/aluminija v kartonskih škatlah. V škatli je po 7, 14, 28, 42, 49 ali 98 filmsko obloženih tablet.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

H. Lundbeck A/S

Ottiliavej 9

DK-2500 Valby

Danska

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/12/815/001 7 tablet

EU/1/12/815/002 14 tablet

EU/1/12/815/003 28 tablet

EU/1/12/815/004 42 tablet

EU/1/12/815/005 98 tablet

EU/1/12/815/006 49 tablet

EU/1/12/815/007 14 tablet, zloženka

EU/1/12/815/008 28 tablet, zloženka

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 25. februar 2013

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept