Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Suliqua (insulin glargine / lixisenatide) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - A10AE

Updated on site: 10-Oct-2017

Ime zdravilaSuliqua
ATC kodaA10AE
Substancainsulin glargine / lixisenatide
Proizvajalecsanofi-aventis groupe

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Suliqua 100 enot/ml + 50 mikrogramov/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku

Suliqua 100 enot/ml + 33 mikrogramov/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Suliqua 100 enot/ml + 50 mikrogramov/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku

En napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 300 enot insulina glargin* in 150 mikrogramov liksisenatida v 3 ml raztopine.

En mililiter vsebuje 100 enot insulina glargin in 50 mikrogramov liksisenatida.

En odmerni korak vsebuje 1 enoto insulina glargin in 0,5 mikrogramov liksisenatida.

Suliqua 100 enot/ml + 33 mikrogramov/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku

En napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 300 enot insulina glargin in 100 mikrogramov liksisenatida v 3 ml raztopine.

En mililiter vsebuje 100 enot insulina glargin in 33 mikrogramov liksisenatida.

En odmerni korak vsebuje 1 enoto insulina glargin in 0,33 mikrogramov liksisenatida.

*Insulin glargin je pridobljen s tehnologijo rekombinantne DNA iz bakterij Escherichia coli.

Odmerno okence na peresniku kaže število odmernih korakov.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

En ml vsebuje 2,7 miligrama metakrezola.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za injiciranje (injekcija). SoloStar

Bistra, brezbarvna raztopina.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Suliqua je v kombinaciji z metforminom indicirano za zdravljenje odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2 za izboljšanje urejenosti glikemije, če to ni bilo doseženo z metforminom samim ali v kombinaciji z drugim peroralnim zdravilom za zniževanje glukoze ali z bazalnim insulinom (glejte poglavji 4.4 in 5.1 za razpoložljive podatke o različnih kombinacijah).

4.2Odmerjanje in način uporabe

Zdravilo Suliqua je na voljo v dveh peresnikih, ki omogočata različno odmerjanje, tj. v peresniku Suliqua (10-40) in peresniku Suliqua (30-60). Jakosti peresnikov se razlikujeta po razponu odmerkov enega in drugega peresnika.

Napolnjeni injekcijski peresnik Suliqua 100 enot/ml + 50 mikrogramov/ml zagotavlja odmerne korake 10-40 enot insulina glargin v kombinaciji s 5-20 mcg liksisenatida (peresnik Suliqua (10-40)).

Napolnjeni injekcijski peresnik Suliqua 100 enot/ml + 33 mikrogramov/ml zagotavlja odmerne korake 30-60 enot insulina glargin v kombinaciji z 10-20 mcg liksisenatida (peresnik Suliqua (30-60)).

Za preprečevanje napak pri uporabi zdravila se mora predpisovalec prepričati, da sta na receptu navedena pravilna jakost in število odmernih korakov (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Odmerek je treba prilagoditi vsakemu bolniku posamezno glede na klinični odziv in ga prilagajati glede na bolnikovo potrebo po insulinu. Odmerek liksisenatida se povečuje ali zmanjšuje skupaj z odmerkom insulina glargin in je odvisen tudi od tega, kateri peresnik je uporabljen.

Začetni odmerek

Pred uvedbo zdravila Suliqua je treba ukiniti zdravljenje z bazalnim insulinom ali peroralnimi zdravili za zniževanje glukoze, razen metformina.

Začetni odmerek zdravila Suliqua temelji na predhodnem antidiabetičnem zdravljenju; da ne bi prekoračili priporočenega začetnega odmerka 10 mcg liksisenatida, je treba upoštevati naslednje:

 

 

 

Predhodno zdravljenje

 

 

 

Zdravljenje s

Insulin glargin

 

Insulin glargin

 

 

peroralnimi

(100 enot/ml)**

 

(100 enot/ml)**

 

 

antidiabetiki

≥20 do <30 enot

 

≥30 do ≤60 enot

 

 

(bolniki, ki še niso

 

 

 

 

 

prejemali insulina)

 

 

 

 

Peresnik

10 odmernih korakov

20 odmernih korakov

 

 

Začetni

Suliqua

(10 enot/5 mcg)*

(20 enot/10 mcg)*

 

 

odmerek

(10-40)

 

 

 

 

in

 

 

 

 

 

peresnik

Peresnik

 

 

 

30 odmernih korakov

 

Suliqua

 

 

 

(30 enot/10 mcg)*

 

(30-60)

 

 

 

 

 

 

*enot insulina glargin (100 enot/ml) / mcg liksisenatida

** Če je bil uporabljen drug bazalni insulin:

V primeru predhodne uporabe bazalnega insulina ali insulina glargin (300 enot/ml) dvakrat na dan je treba za izbiro začetnega odmerka zdravila Suliqua celotni predhodno uporabljani dnevni odmerek zmanjšati za 20 %.

Za vse druge bazalne insuline je treba uporabiti enako pravilo kot za insulin glargin (100 enot/ml).

Največji dnevni odmerek je 60 enot insulina glargin in 20 mcg liksisenatida; to ustreza 60 odmernim korakom.

Zdravilo Suliqua je treba injicirati enkrat na dan, največ eno uro pred obrokom. Potem, ko je izbran obrok, pred katerim je injiciranje zdravila za bolnika najbolj ustrezno, je treba prandialno injekcijo po možnosti uporabljati vsak dan pred istim obrokom.

Titriranje odmerka

Odmerek zdravila Suliqua je treba določiti individualno glede na bolnikovo potrebo po insulinu. Urejenost glikemije je priporočljivo optimizirati s prilagajanjem odmerka glede na glukozo v plazmi na tešče (glejte poglavje 5.1).

Med prehodom in v naslednjih tednih je priporočljiv natančen nadzor glukoze.

Če bolnik začne zdravljenje s peresnikom Suliqua (10-40), je mogoče odmerek s tem peresnikom prilagoditi do odmerka 40 odmernih korakov.

Za odmerke > 40 odmernih korakov na dan je treba prilagajanje nadaljevati s peresnikom Suliqua (30-60).

Če bolnik začne zdravljenje s peresnikom Suliqua (30-60), je mogoče odmerek s tem peresnikom prilagoditi do odmerka 60 odmernih korakov.

Zdravila Suliqua se ne sme uporabljati za celotne dnevne odmerke, večje od 60 odmernih korakov na dan.

Bolniki, ki spremenijo odmerek ali čas uporabe, smejo to storiti le pod zdravniškim nadzorom in ob ustreznem nadzoru glukoze (glejte poglavje 4.4).

Posebne populacije bolnikov

Starejši bolniki (stari ≥ 65 let)

Zdravilo Suliqua se lahko uporablja pri starejših bolnikih. Odmerek je treba prilagoditi vsakemu bolniku posamezno na podlagi meritev glukoze. Pri starejših bolnikih lahko napredujoče slabšanje delovanja ledvic povzroči stalno zmanjševanje potrebe po insulinu. Odmerka liksisenatida ni treba prilagoditi glede na starost. Terapevtskih izkušenj z zdravilom Suliqua pri bolnikih, starih ≥ 75 let, je malo.

Okvara ledvic

Zdravilo Suliqua ni priporočljivo za bolnike s hudo okvaro ledvic ali končno odpovedjo ledvic, ker pri njih z liksisenatidom ni dovolj terapevtskih izkušenj.

Bolnikom z blago ali zmerno okvaro ledvic odmerka liksisenatida ni treba prilagoditi.

Bolnikom z okvaro ledvic se lahko potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane presnove insulina. Bolniki z blago ali zmerno okvaro ledvic, ki uporabljajo zdravilo Suliqua, lahko potrebujejo pogoste meritve glukoze in prilagoditve odmerka.

Okvara jeter

Bolnikom z okvaro jeter odmerka liksisenatida ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2). Bolnikom z okvaro jeter se lahko potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane zmožnosti za glukoneogenezo in zmanjšane presnove insulina. Bolniki z okvaro jeter, ki uporabljajo zdravilo Suliqua, lahko potrebujejo pogoste meritve glukoze in prilagoditve odmerka.

Pediatrična populacija

Zdravilo Suliqua ni namenjeno za uporabo pri pediatričnih bolnikih.

Način uporabe

Zdravilo Suliqua je treba injicirati subkutano v trebuh, deltoidni predel ali stegno.

Mesta injiciranja je treba na posameznem predelu (trebuh, deltoidni predel ali stegno) od injekcije do injekcije krožno menjati, da bi zmanjšali tveganje za lipodistrofijo (glejte poglavje 4.8).

Bolniku je potrebno naročiti, da mora vedno uporabiti novo iglo. Ponovna uporaba igel za insulinski peresnik poveča tveganje za zamašitev, to pa lahko povzroči premajhno ali preveliko odmerjanje. Če je igla zamašena, mora bolnik slediti navodilom, opisanim v navodilih za uporabo, priloženih navodilu za uporabo zdravila (glejte poglavje 6.6).

Zdravila Suliqua se iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika ne sme izvleči v injekcijsko brizgo, da ne bi prišlo do napak pri odmerjanju in morebitnega prevelikega odmerjanja (glejte poglavje 4.4).

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilni učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zdravila Suliqua se ne sme uporabljati pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 ali za zdravljenje diabetične ketoacidoze.

Hipoglikemija

Hipoglikemija je bila najpogosteje opažen neželeni učinek med zdravljenjem z zdravilom Suliqua (glejte poglavje 4.8). Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek zdravila Suliqua večji, kot je potrebno.

Posebej natančno je treba nadzirati dejavnike, ki povečujejo nagnjenost k hipoglikemijam, in potrebna je lahko prilagoditev odmerka. Med takšnimi dejavniki so:

-sprememba predela injiciranja,

-izboljšana občutljivost za insulin (npr. zaradi odstranitve stresnih dejavnikov),

-nevajena, intenzivnejša ali dolgotrajnejša telesna dejavnost,

-sočasna bolezen (npr. bruhanje, driska),

-nezadostno uživanje hrane,

-izpuščeni obroki,

-pitje alkohola,

-določene nekompenzirane endokrine motnje (npr. hipotiroidizem, insuficienca sprednjega režnja hipofize ali insuficienca skorje nadledvične žleze),

-sočasno zdravljenje z določenimi drugimi zdravili (glejte poglavje 4.5).

-liksisenatid in/ali insulin lahko v kombinaciji s sulfonilsečnino povečata tveganje za hipoglikemijo. Zato se zdravila Suliqua ne sme uporabljati v kombinaciji s sulfonilsečninami.

Odmerek zdravila Suliqua je treba prilagoditi vsakemu bolniku posamezno glede na klinični odziv in ga prilagajati glede na bolnikovo potrebo po insulinu (glejte poglavje 4.2).

Akutni pankreatitis

Uporabo agonistov receptorjev glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1, glucagon-like peptide-1) so povezovali s tveganjem za pojav akutnega pankreatitisa. Z liksisenatidom so bili opisani maloštevilni primeri akutnega pankreatitisa, toda vzročne povezanosti niso ugotovili. Bolnike je treba seznaniti z značilnim simptomom akutnega pankreatitisa: trdovratnimi, hudimi bolečinami v trebuhu. V primeru suma na pankreatitis je treba zdravilo Suliqua prenehati uporabljati. Če je akutni pankreatitis potrjen, se liksisenatida ne sme znova začeti uporabljati. Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki imajo v anamnezi pankreatitis.

Huda bolezen prebavil

Uporaba agonistov receptorjev GLP-1 je lahko povezana z neželenimi učinki na prebavilih. Zdravilo Suliqua ni raziskano pri bolnikih s hudo boleznijo prebavil, vključno s hudo gastroparezo, zato ga pri takšnih bolnikih ni priporočljivo uporabljati.

Huda okvara ledvic

Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina manj kot 30 ml/min) ali končno odpovedjo ledvic ni terapevtskih izkušenj. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic ali končno odpovedjo ledvic tega zdravila ni priporočljivo uporabljati (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Sočasno uporabljana zdravila

Upočasnitev praznjenja želodca zaradi liksisenatida lahko zmanjša hitrost absorpcije peroralno uporabljenih zdravil. Zdravilo Suliqua je treba previdno uporabljati pri bolnikih, zdravljenih s peroralnimi zdravili, ki zahtevajo hitro absorpcijo v prebavilih, zahtevajo natančen klinični nadzor ali imajo ozko terapevtsko okno. Specifična priporočila za jemanje takšnih zdravil so navedena v poglavju 4.5.

Dehidracija

Bolnike, ki prejemajo zdravilo Suliqua, je treba seznaniti z možnim tveganjem za dehidracijo, povezano z neželenimi učinki na prebavilih, in s previdnostnimi ukrepi za preprečitev pomanjkanja tekočine.

Nastajanje protiteles

Uporaba zdravila Suliqua lahko povzroči nastanek protiteles proti insulinu glargin in/ali liksisenatidu. V redkih primerih je zaradi prisotnosti takšnih protiteles treba prilagoditi odmerek zdravila Suliqua, da bi odpravili nagnjenost k hiperglikemiji ali hipoglikemiji.

Preprečevanje napak pri uporabi zdravila

Bolnikom je treba naročiti, naj pred vsakim injiciranjem preverijo nalepko peresnika, da bodo preprečili neneamerne zamenjave med obema različnima jakostma zdravila Suliqua in zamenjave z drugimi injiciranimi zdravili za sladkorno bolezen.

Da ne bi prišlo do napak pri odmerjanju in možnega prevelikega odmerjanja, ne smejo bolniki ali zdravstveno osebje nikdar uporabiti brizge, da bi zdravilo iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika potegnili v brizgo.

Neraziskane populacije

Prehod z agonista receptorjev GLP-1 ni raziskan.

Zdravilo Suliqua ni raziskano v kombinaciji z zaviralci DPP-4, sulfonilsečninami, glinidi, pioglitazonom in zaviralci SGLT-2.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek; kar v bistvu pomeni "brez natrija". To zdravilo vsebuje metakrezol, ki lahko povzroči alergijske reakcije.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja z zdravilom Suliqua niso izvedli. Informacije, navedene spodaj, temeljijo na študijah vsake posamezne od obeh učinkovin.

Farmakodinamično medsebojno delovanje

Na presnovo glukoze vplivajo številne snovi in potrebna je lahko prilagoditev odmerka zdravila Suliqua.

Med zdravili, ki lahko stopnjujejo znižanje glukoze v krvi in povečajo nagnjenost k hipoglikemiji, so antihiperglikemična zdravila, zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE), dizopiramid, fibrati, fluoksetin, zaviralci monoaminooksidaze (MAO), pentoksifilin, propoksifen, salicilati in sulfonamidni antibiotiki.

Med snovmi, ki lahko zmanjšajo znižanje glukoze v krvi, so kortikosteroidi, danazol, diazoksid, diuretiki, glukagon, izoniazid, estrogeni in progestageni, derivati fenotiazina, somatropin, simpatikomimetična zdravila (npr. adrenalin, salbutamol, terbutalin), ščitnični hormoni, atipična antipsihotična zdravila (npr. klozapin in olanzapin) in zaviralci proteaz.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, klonidin, litijeve soli in alkohol lahko vpliv insulina na znižanje glukoze v krvi povečajo ali zmanjšajo. Pentamidin lahko povzroči hipoglikemijo, ki ji včasih sledi hiperglikemija.

Poleg tega se lahko pod vplivom simpatikolitičnih zdravil, npr. antagonistov adrenergičnih receptorjev beta, klonidina, gvanetidina in rezerpina, znaki adrenergične protiregulacije zmanjšajo ali izginejo.

Farmakokinetično medsebojno delovanje

Liksisenatid je peptid in se ne presnavlja s citokromom P450. V študijah in vitro liksisenatid ni vplival na aktivnost izoencimov citokroma P450 ali testiranih človeških prenašalcev.

Za insulin glargin ni znanih farmakokinetičnih medsebojnih delovanj.

Vpliv praznjenja želodca na peroralno uporabljena zdravila

Upočasnitev praznjenja želodca zaradi liksisenatida lahko zmanjša hitrost absorpcije peroralno uporabljenih zdravil. Če bolnik prejema zdravila, ki imajo ozko terapevtsko okno ali zahtevajo natančen klinični nadzor, je treba bolnika natančno kontrolirati, zlasti med uvedbo zdravljenja z liksisenatidom. Takšna zdravila mora jemati na standardiziran način glede na liksisenatid. Če mora takšna zdravila jemati s hrano, mu je treba svetovati, naj jih po možnosti vzame ob tistih obrokih, ob katerih ne uporabi liksisenatida.

Za peroralna zdravila, katerih učinkovitost je zlasti odvisna od mejnih koncentracij, kot so antibiotiki, moramo bolnikom svetovati, naj takšna zdravila vzamejo vsaj 1 uro pred injiciranjem liksisenatida ali 4 ure po injiciranju.

Gastrorezistentne oblike zdravil, ki vsebujejo snovi, občutljive na razgradnjo v želodcu, je treba uporabiti 1 uro pred injiciranjem liksisenatida ali 4 ure po injiciranju.

Paracetamol

Paracetamol so uporabili kot modelno zdravilo za oceno vpliva liksisenatida na praznjenje želodca. Po uporabi enkratnega odmerka 1000 mg paracetamola se AUC in t1/2 paracetamola ne glede na čas njegove uporabe (pred injiciranjem liksisenatida ali po njem) nista spremenila. Če je bil paracetamol uporabljen 1 uro po injiciranju 10 mcg liksisenatida, se je Cmax paracetamola znižala za 29 %, njegov mediani tmax pa se je podaljšal za 2,0 uri; če je bil paracetamol uporabljen 4 ure po injiciranju, je bilo znižanje Cmax 31 % in podaljšanje tmax 1,75 ure. V primeru vzdrževalnega odmerka 20 mikrogramov je mogoče pričakovati dodatno podaljšanje tmax in zmanjšanje Cmax paracetamola.

Če je bil paracetamol uporabljen 1 uro pred liksisenatidom, niso opazili nobenega vpliva na Cmax in tmax paracetamola.

Na podlagi teh rezultatov odmerka paracetamola ni treba prilagoditi. A podaljšanje tmax, opaženo po uporabi paracetamola od 1 do 4 ure po liksisenatidu, je treba upoštevati, če je zaradi učinkovitosti potreben hiter začetek delovanja.

Peroralni kontraceptivi

Po uporabi enkratnega odmerka peroralnega kontraceptiva (0,03 mg etinilestradiola in 0,15 mg levonorgestrela) 1 uro pred ali 11 ur po 10 mcg liksisenatida se Cmax, AUC, t1/2 in tmax etinilestradiola in levonorgestrela niso spremenili.

Uporaba peroralnega kontraceptiva 1 uro ali 4 ure po liksisenatidu ni vplivala na AUC in t1/2 etinilestradiola in levonorgestrela, toda Cmax etinilestradiola se je znižala za 52 % (1 ura) oziroma 39 % (4 ure), Cmax levonorgestrela pa za 46 % (1 ura) in 20 % (4 ure); mediani tmax se je podaljšal za 1 do 3 ure.

Znižanje Cmax je klinično malo pomembno in odmerka kontraceptivov ni treba prilagoditi.

Atorvastatin

Če sta bila liksisenatid v odmerku 20 mcg in atorvastatin v odmerku 40 mg sočasno uporabljena zjutraj 6 dni, to ni vplivalo na izpostavljenost atorvastatinu, a Cmax se je znižala za 31 % in tmax se je podaljšal za 3,25 ure.

Podaljšanja tmax niso opazili, če je bil atorvastatin uporabljen zvečer in liksisenatid zjutraj, toda AUC atorvastatina se je znižala za 27 % in njegova Cmax za 66 %.

Te spremembe klinično niso pomembne, zato odmerka atorvastatina med sočasno uporabo z liksisenatidom ni treba prilagoditi.

Varfarin in drugi kumarinski derivati

Po sočasni uporabi 25 mg varfarina med ponavljajočim se odmerjanjem 20 mcg liksisenatida se AUC in INR (internacionalno normalizirano razmerje) nista spremenila, Cmax se je znižala za 19 %, tmax pa se je podaljšal za 7 ur.

Na podlagi teh rezultatov odmerka varfarina med sočasno uporabo z liksisenatidom ni treba prilagoditi, je pa v času uvedbe ali končanja zdravljenja z liksisenatidom priporočljivo pogosto kontrolirati INR bolnikov, ki prejemajo varfarin in/ali kumarinske derivate.

Digoksin

Po sočasni uporabi 20 mcg liksisenatida in 0,25 mg digoksina v stanju dinamičnega ravnovesja se

AUC digoksina ni spremenila. tmax digoksina se je podaljšal za 1,5 ure in njegova Cmax se je znižala za 26 %.

Na podlagi teh rezultatov odmerka digoksina med sočasno uporabo z liksisenatidom ni treba prilagoditi.

Ramipril

Po sočasni 6-dnevni uporabi 20 mcg liksisenatida in 5 mg ramiprila se je AUC ramiprila povečala za 21 %, njegova Cmax pa se je znižala za 63 %. AUC in Cmax glavnega presnovka (ramiprilata) se nista spremenili. tmax ramiprila in ramiprilata sta se podaljšala za približno 2,5 ure.

Na podlagi teh rezultatov odmerka ramiprila med sočasno uporabo z liksisenatidom ni treba prilagoditi.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Ženske v rodni dobi

Zdravila Suliqua ni priporočljivo uporabljati pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije.

Nosečnost

Kliničnih podatkov iz kontroliranih kliničnih študij o uporabi zdravila Suliqua, insulina glargin in liksisenatida pri nosečnicah ni.

Številni podatki o insulinu glargin v nosečnosti (več kot 1.000 izidov nosečnosti) ne kažejo specifičnih neželenih učinkov insulina glargin na nosečnost; prav tako ne kažejo, da bi insulin glargin povzročal specifične malformacije ali fetotoksične učinke/toksične učinke na novorojenčka. Podatki na živalih ne kažejo, da bi imel insulin glargin reproduktivne toksične učinke.

O uporabi liksisenatida pri nosečnicah ni dovolj podatkov. Študije liksisenatida na živalih so pokazale reproduktivne toksične učinke (glejte poglavje 5.3).

Zdravila Suliqua se med nosečnostjo ne sme uporabljati. Če bolnica želi zanositi ali če zanosi, je treba zdravljenje z zdravilom Suliqua prekiniti.

Dojenje

Ni znano, ali se insulin glargin ali liksisenatid izločata v materino mleko. Zdravila Suliqua se ne sme uporabljati med obdobjem dojenja.

Plodnost

Študije z liksisenatidom ali insulinom glargin na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev

Zdravilo Suliqua nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja

strojev. Vendar pa se bolnikova zmožnost zbranosti in reagiranja lahko poslabša zaradi hipoglikemije ali hiperglikemije, pa tudi npr. zaradi okvare vida. To je lahko nevarno v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebej pomembni (npr. pri vožnji avtomobila ali upravljanju strojev).

Bolnikom je treba svetovati, naj upoštevajo previdnostne ukrepe, da bi preprečili hipoglikemijo med vožnjo ali upravljanjem strojev. To je posebej pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zaznavanjem opozorilnih simptomov hipoglikemije in pri tistih, ki imajo pogoste hipoglikemije. Razmisliti je treba, ali je priporočljivo, da bolnik v takšnih okoliščinah vozi ali upravlja s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnih značilnosti

Najpogostejši neželeni učinki med zdravljenjem z zdravilom Suliqua so bili hipoglikemija in neželeni učinki na prebavilih (glejte poglavje "Opis izbranih neželenih učinkov", spodaj).

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Naslednji povezani neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih raziskavah, so navedeni spodaj po organskih sistemih in razvrščeni po padajoči pogostnosti (zelo pogosti: ≥ 1/10, pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10, občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000, zelo redki: < 1/10.000).

Organski sistem

 

 

Pogostnost

 

Zelo pogosti

Pogosti

 

Občasni

Infekcijske in parazitske

 

 

 

nazofaringitis

bolezni

 

 

 

okužba zgornjih dihal

Bolezni imunskega sistema

 

 

 

urtikarija

Presnovne in prehranske

hipoglikemija

 

 

 

motnje

 

 

 

 

Bolezni živčevja

 

omotica

 

glavobol

Bolezni prebavil

 

navzea

 

dispepsija

 

 

driska

 

bolečine v trebuhu

 

 

bruhanje

 

 

Splošne težave in spremembe

 

 

 

utrujenost

na mestu aplikacije

 

 

 

reakcije na mestu injiciranja

Opis izbranih neželenih učinkov

Hipoglikemija

Naslednja preglednica prikazuje delež dokumentiranih simptomatskih hipoglikemij (≤ 3,9 mmol/l) in hudih hipoglikemij z zdravilom Suliqua in primerjalnim zdravilom.

Dokumentirane simptomatske ali hude hipoglikemije

 

Bolniki, ki še niso prejemali insulina

Prehod z bazalnega

 

 

 

 

 

insulina

 

 

 

 

 

 

 

zdravilo

insulin glargin

liksisenatid

zdravilo

insulin glargin

 

Suliqua

 

 

Suliqua

 

N

Dokumentirana

 

 

 

 

 

simptomatska hipoglikemija*

 

 

 

 

 

Bolniki z dogodkom, n (%)

110 (23,6 %)

15 (6,4 %)

146 (40,0)

155 (42,5)

 

(25,6 %)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dogodkov na bolnik-leto, n

1,44

1,22

0,34

3,03

4,22

 

Huda hipoglikemija**

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dogodkov na bolnik-leto, n

< 0,01

0,02

< 0,01

 

 

 

 

 

 

 

*Dokumentirana simptomatska hipoglikemija je bila pojav značilnih simptomov hipoglikemije, ki jih je spremljala izmerjena koncentracija glukoze v plazmi ≤ 3,9 mmol/l.

**Huda simptomatska hipoglikemija je bila dogodek, ki je zahteval pomoč druge osebe za aktivno uporabo ogljikovih hidratov, glukagona ali drugih rešilnih ukrepov.

Bolezni prebavil

Neželeni učinki na prebavilih (navzea, bruhanje ali driska) so bili med obdobjem zdravljenja pogosto zabeleženi neželeni učinki. Pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Suliqua, je bila incidenca s tem povezane navzee 8,4 %, driske 2,2 % in bruhanja 2,2 %. Neželeni učinki na prebavilih so bili večinoma blagi in prehodni.

Bolezni imunskega sistema

O alergijskih reakcijah (urtikariji), ki bi lahko bila povezana z zdravilom Suliqua, so poročali pri

0,3 % bolnikov. Med uporabo insulina glargin in liksisenatida po prihodu na trg so poročali o primerih generaliziranih alergijskih reakcij, vključno za anafilaktičnimi reakcijami in angioedemom.

Imunogenost

Uporaba zdravila Suliqua lahko povzroči nastanek protiteles proti insulinu glargin in/ali liksisenatidu.

Po 30 tednih zdravljenja z zdravilom Suliqua v dveh preskušanjih 3. faze je bila incidenca nastanka protiteles proti insulinu glargin 21,0 % in 26,2 %. Pri približno 93 % bolnikov so protitelesa proti insulinu glargin pokazala navzkrižno reaktivnost s humanim insulinom. Incidenca nastanka protiteles proti liksisenatidu je bila približno 43 %. Niti protitelesa proti insulinu glargin niti proti liksisenatidu niso klinično pomembno vplivala na varnost in učinkovitost.

Reakcije na mestu injiciranja

Pri nekaterih (1,7 %) bolnikih, ki so prejemali zdravljenje, ki vsebuje insulin, vključno z zdravilom Suliqua, so se pojavili pordelost, lokalna oteklina in srbenje na mestu injiciranja.

Srčna frekvenca

Med uporabo agonistov receptorjev GLP-1 so poročali o povečanju srčne frekvence; prehodno povečanje so ugotovili tudi v nekaterih študijah z liksisenatidom. V nobeni študiji 3. faze zdravila Suliqua niso opazili povečanja povprečne srčne frekvence.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

V primeru uporabe večjega odmerka zdravila Suliqua kot je potreben, se lahko pojavijo hipoglikemija in neželeni učinki na prebavilih.

Blage hipoglikemije je po navadi mogoče odpraviti z uživanjem ogljikovih hidratov. Potrebne so lahko prilagoditve odmerka zdravila, razporeda obrokov ali telesne dejavnosti.

Hujše primere hipoglikemij s komo, konvulzijami ali nevrološko prizadetostjo je mogoče zdraviti z glukagonom intramuskularno ali subkutano ali s koncentrirano glukozo intravensko. Potrebno je lahko dolgotrajnejše uživanje ogljikovih hidratov in opazovanje, kajti hipoglikemija se lahko po navideznem kliničnem izboljšanju ponovi.

V primeru neželenih učinkov na prebavilih je treba uvesti ustrezno podporno zdravljenje glede na bolnikove klinične znake in simptome.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini in analogi za injiciranje, z dolgotrajnim delovanjem. Oznaka ATC : A10AE54.

Mehanizem delovanja

Zdravilo Suliqua vsebuje dve zdravilni učinkovini, ki s komplementarnima mehanizmoma delovanja izboljšata urejenost glikemije: insulin glargin, bazalni insulinski analog (v prvi vrsti namenjen urejanju glukoze v plazmi na tešče), in liksisenatid, agonist receptorjev GLP-1 (v prvi vrsti namenjen urejanju postprandialne glukoze).

Insulin glargin

Temeljno delovanje insulina je uravnavanje presnove glukoze; to velja tudi za insulin glargin. Insulin in njegovi analogi zmanjšajo koncentracijo glukoze v krvi, ker spodbujajo periferni privzem glukoze, zlasti v skeletnem mišičju in maščevju, in zavirajo nastajanje glukoze v jetrih. Insulin zavira lipolizo in proteolizo in pospešuje sintezo beljakovin.

Liksisenatid

Liksisenatid je agonist receptorjev glukagonu podobnega peptida (GLP1). Receptor GLP-1 je cilj naravnega GLP-1; to je endogeni inkretinski hormon, ki poveča od glukoze odvisno izločanje insulina iz pankreatičnih celic beta in zavre izločanje glukagona iz pankreatičnih celic alfa.

Liksisenatid spodbudi izločanje insulina, če je glukoza v krvi zvišana, ne pa tudi med normoglikemijo; to zmanjša tveganje za hipoglikemijo. Vzporedno s tem zavre izločanje glukagona. V primeru hipoglikemije je rešilni mehanizem izločanja glukagona ohranjen. Postprandialno injiciranje liksisenatida upočasni tudi praznjenje želodca in tako zmanjša hitrost, s katero se glukoza iz obroka absorbira in se pojavi v krvnem obtoku.

Farmakodinamični učinki

Zdravilo Suliqua

Kombinacija insulina glargin in liksisenatida ne vpliva na farmakodinamiko insulina glargina. Vpliva kombinacije insulina glargin in liksisenatida na farmakodinamiko liksisenatida v študijah 1. faze niso raziskali.

V skladu z relativno stalnim profilom koncentracije insulina glargin skozi čas v 24 urah, brez izrazitega vrha, če je uporabljen sam, je bil profil hitrosti porabe glukoze skozi čas podoben, če je bil insulin glargin uporabljen v kombinaciji z liksisenatidom.

Časovni potek delovanja insulinov, vključno z zdravilom Suliqua, se lahko razlikuje od človeka do človeka in tudi pri eni in isti osebi.

Insulin glargin

V kliničnih študijah z insulinom glargin (100 enot/ml) je bil učinek intravensko uporabljenega insulina glargin na znižanje glukoze na molarni osnovi (tj. uporabljenega v enakih odmerkih) približno tolikšen kot učinek humanega insulina.

Liksisenatid

V 28-dnevni s placebom kontrolirani študiji pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je liksisenatid v odmerku od 5 do 20 mcg statistično značilno znižal postprandialno glukozo v krvi po zajtrku, kosilu in večerji.

Praznjenje želodca

Po standardiziranem označenem testnem obroku so v zgoraj omenjeni študiji potrdili, da liksisenatid upočasni praznjenje želodca in tako zmanjša hitrost absorpcije glukoze po obroku. Upočasnitev praznjenja želodca je bila ob koncu študije ohranjena.

Klinična učinkovitost in varnost

Varnost in učinkovitost zdravila Suliqua za urejanje glikemije so ocenili v dveh randomiziranih kliničnih študijah pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2:

Dodatek metforminu [bolniki, še nezdravljeni z insulinom]

Prehod z bazalnega insulina

V vsakem od preskušanj, kontroliranih z zdravilno učinkovino, je zdravljenje z zdravilom Suliqua klinično pomembno in statistično značilno izboljšalo hemoglobin A1c (HbA1c).

Doseganje nižje ravni HbA1c in večjega znižanja HbA1c ni povečalo deleža hipoglikemij med kombiniranim zdravljenjem v primerjavi s samim insulinom glargin (glejte poglavje 4.8).

V klinični študiji dodatka k metforminom so zdravljenje začeli z 10 odmernimi koraki (10 enot insulina glargin in 5 mcg liksisenatida). V klinični študiji prehoda z bazalnega insulina je bil začetni odmerek 20 odmernih korakov (20 enot insulina glargin in 10 mcg liksisenatida) ali 30 odmernih korakov (30 enot insulina glargin in 10 mcg liksisenatida) (glejte poglavje 4.2), odvisno od predhodnega odmerka insulina. V obeh študijah so odmerek prilagajali enkrat na teden na podlagi samoizmerjene vrednosti glukoze v plazmi na tešče.

Dodatek metforminu [bolniki, še nezdravljeni z insulinom]

Klinična študija pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, nezadostno urejenih s peroralnimi antidiabetiki (POAD)

Skupno 1170 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 so randomizirali v odprti, 30-tedenski, z zdravilno učinkovino kontrolirani študiji za oceno učinkovitosti in varnosti zdravila Suliqua v primerjavi s posameznima učinkovinama, insulinom glargin (100 enot/ml) in liksisenatidom (20 mcg).

V 4-tedensko uvajalno obdobje so vstopili bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prejemali ali sam metformin ali metformin skupaj z drugim POAD (to je bila lahko sulfonilsečnina, glinid, zaviralec SGLT-2 [natrij-glukoznega koprenašalca 2] ali zaviralec DPP-4 [dipeptidilpeptidaze-4]) in ki s takšnim zdravljenjem niso bili ustrezno urejeni: to je pomenilo HbA1c od 7,5 % do 10 % pri bolnikih, ki so predhodno prejemali le metformin oziroma od 7,0 % do 9 % pri bolnikih, ki so poleg metformina

prejemali še drug peroralni antidiabetik. Med tem obdobjem uvajanja so zdravljenje z metforminom optimizirali, morebitne druge POAD pa so ukinili. Na koncu obdobja uvajanja so bolnike, ki so ostali neustrezno urejeni (HbA1c med 7 % in 10 %), randomizirali ali na zdravilo Suliqua ali na insulin glargin ali na liksisenatid. Randomiziranih je bilo 1170 od 1479 bolnikov, ki so vstopili v obdobje uvajanja. Glavni razlog, da bolniki niso bili randomizirani, je bila glukoza v plazmi na tešče > 13,9 mmol/l oz. HbA1c < 7 % ali > 10 % na koncu obdobja uvajanja.

Randomizirana populacija s sladkorno boleznijo tipa 2 je imela naslednje značilnosti: povprečna starost je bila 58,4 leta; večina (57,1 %) bolnikov je bila stara od 50 do 64 let. 50,6 odstotka je bilo moških. Povprečni izhodiščni ITM je bil 31,7 kg/m2 in 63,4 % bolnikov je imelo ITM ≥ 30 kg/m2. Povprečno trajanje sladkorne bolezni je bilo približno 9 let. Metformin je bil obvezno osnovno zdravljenje in 58 % je ob presejanju uporabljajo še en POAD, pri čemer je sulfonilsečnino uporabljalo 54 % bolnikov.

Po 30 tednih je zdravilo Suliqua v primerjavi z vsako posamezno učinkovino statistično značilno izboljšalo HbA1c (vrednost p < 0,0001). V vnaprej opredeljeni analizi tega primarnega opazovanega dogodka so bile opažene razlike dosledne glede na izhodiščni HbA1c (< 8 % ali ≥ 8 %) ali izhodiščno uporabo POAD (samo metformin ali metformin skupaj s še enim POAD).

Za druge opazovane dogodke v študiji glejte preglednico in sliko spodaj.

Rezultati po 30 tednih – Klinična študija dodatka metforminu (populacija mZNZ)

 

Zdravilo

Insulin glargin

Liksisenatid

 

Suliqua

 

 

 

 

 

 

Število preiskovancev (mZNZ)

 

 

 

 

HbA1c (%)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje, po obdobju

8,1

8,1

8,1

uvajanja)

 

 

 

Na koncu študije (povprečje)

6,5

6,8

7,3

 

 

 

 

Sprememba od izhodišča (po metodi

-1,6

-1,3

-0,9

NK), povprečje

 

 

 

Razlika v primerjavi z insulinom glargin

 

-0,3

 

[95 % interval zaupanja]

 

[-0,4, -0,2]

 

(vrednost p)

 

(< 0,0001)

 

Razlika v primerjavi z liksisenatidom

 

 

-0,8

[95 % interval zaupanja]

 

 

[-0,9, -0,7]

(vrednost p)

 

 

(< 0,0001)

Število bolnikov (%), ki so 30. teden

345 (74 %)

277 (59 %)

77 (33 %)

dosegli HbA1c < 7 %*

 

 

 

Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

9,88

9,75

9,79

Na koncu študije (povprečje)

6,32

6,53

8,27

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-3,46

-3,27

-1,50

povprečje

 

 

 

Sprememba v prim. z glargin (po metodi

 

-0,19

 

NK), povprečje

 

[-0,420 do 0,038]

 

[95 % IZ]

 

(0,1017)

 

(vrednost p)

 

 

 

Sprememba v prim. z liksisenatidom (po

 

 

-1,96

metodi NK), povprečje

 

 

[-2,246 do -1,682]

[95 % IZ]

 

 

(< 0,0001)

(vrednost p)

 

 

 

PPG – 2 uri (mmol/l)**

 

 

 

 

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

15,19

14,61

14,72

Na koncu študije (povprečje)

9,15

11,35

9,99

Sprememba od izhodišča (po metodi NK)

-5,68

-3,31

-4,58

 

 

 

 

Sprememba v prim. z glargin (po metodi

 

-2,38

 

NK), povprečje

 

(-2,79 do -1,96)

 

[95 % IZ]

 

 

 

Sprememba v prim. z liksisenatidom (po

 

 

-1,10

metodi NK), povprečje

 

 

(-1,63 do -0,57)

[95 % IZ]

 

 

 

Povprečna telesna masa (kg)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

89,4

89,8

90,8

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-0,3

1,1

-2,3

povprečje

 

 

 

Primerjava z insulinom glargin

 

-1,4

 

[95 % interval zaupanja]

 

[-1,9 do -0,9]

 

(vrednost p)

 

(< 0,0001)

 

Primerjava z liksisenatidom

 

 

2,01

[95 % interval zaupanja]*

 

 

[1,4 do 2,6]

Število (%) bolnikov, ki so po 30 tednih

dosegli HbA1c < 7,0 % brez povečanja

(43,2 %)

(25,1 %)

(27,9 %)

telesne mase

 

 

 

Razlika deležev v prim. z insulinom

 

18,1

 

glargin

 

[12,2 do 24,0]

 

[95 % interval zaupanja]

 

(< 0,0001)

 

(vrednost p)

 

 

 

Razlika deležev v prim. z liksisenatidom

 

 

15,2

[95 % interval zaupanja]*

 

 

[8,1 do 22,4]

Dnevni odmerek insulina glargin

 

 

 

Odmerek insulina po metodi NK po 30

39,8

40,5

NP

tednih (povprečje)

 

 

 

*Ni vključeno v vnaprej opredeljeni postopek redukcijskega testiranja ("step-down") **Vrednost glukoze 2 uri po obroku minus vrednost glukoze pred obrokom

Slika: Povprečni HbA1c (%) na začetku presejanja, ob randomizaciji, na vsaki časovni točki (bolniki, ki so dokončali študijo) in po 30 tednih – populacija mZNZ

Povprečje +/- standardna napaka (%)

zdravljenje

Bolniki, ki so prejemali zdravilo Suliqua, so dosegli statistično značilno večje znižanje povprečne 7-točkovne vrednosti samomerjenja glukoze v plazmi od izhodišča do 30. tedna (-3,35 mmol/l) kot bolniki, ki so prejemali insulin glargin (-2,66 mmol/l, razlika -0,69 mmol/l), in bolniki, ki so prejemali liksisenatid (-1,95 mmol/l, razlika -1,40 mmol/l) (p < 0,0001 za obe primerjavi). 30-tedenske povprečne vrednosti glukoze v plazmi so bile na vseh časovnih točkah nižje v skupini z zdravilom Suliqua kot v skupinah z insulinom glargin in liksisenatidom; edina izjema je vrednost pred zajtrkom, ki je bila v skupini z zdravilom Suliqua podobna kot v skupini z insulinom glargin.

Prehod z bazalnega insulina

Klinična študija pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, nezadostno urejenih z bazalnim insulinom

Skupno 736 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je sodelovalo v randomizirani, 30-tedenski, z zdravilno učinkovino kontrolirani, odprti multicentrični študiji vzporednih skupin z 2 terapevtskima skupinama, ki je ocenjevala učinkovitost in varnost zdravila Suliqua v primerjavi z insulinom glargin (100 enot/ml).

Bolniki, ki so opravili presejalni pregled, so imeli sladkorno bolezen tipa 2. Za zdravljenje so vsaj 6 mesecev uporabljali bazalni insulin v stabilnem dnevnem odmerku od 15 do 40 enot, samega ali v

kombinaciji z 1 ali 2 POAD (metformin ali sulfonilsečnina ali glinid ali zaviralec SGLT-2 ali zaviralec DPP-4). HbA1c so imeli med 7,5 % in 10 % (povprečni HbA1c ob presejanju 8,5 %) in glukozo v plazmi na tešče manj ali enako 10,0 mmol/l oziroma 11,1 mmol/l, odvisno od predhodnega antidiabetičnega zdravljenja.

Po presejanju so bolniki, ki so bili primerni za vključitev (n = 1018) vstopili v 6-tedensko obdobje uvajanja. Med tem obdobjem so ostali na insulinu glargin oziroma so nanj prešli, če so prej uporabljali kakšen drug bazalni insulin, odmerek insulina pa so jim prilagajali/stabilizirali med nadaljnjo uporabo metformina (če so ga jemali že prej). Vse druge POAD so ukinili.

Na koncu obdobja uvajanja so bolnike, ki so imeli HbA1c med 7 % in 10 %, glukozo v plazmi na tešče ≤ 7,77 mmol/l in dnevni odmerek insulina glargin od 20 do 50 enot, randomizirali ali na zdravilo Suliqua (n = 367) ali na insulin glargin (n = 369).

Ta populacija s sladkorno boleznijo tipa 2 je imela naslednje značilnosti: povprečna starost je bila 60,0 let; večina bolnikov (56,3 %) je bila starih od 50 do 64 let. 53,3 odstotka je bilo žensk. Povprečni izhodiščni ITM je bil 31,1 kg/m2 in 57,3 % bolnikov je imelo ITM ≥ 30 kg/m2. Povprečno trajanje sladkorne bolezni je bilo približno 12 let in povprečno trajanje predhodnega zdravljenja z bazalnim insulinom je bilo približno 3 leta. Ob presejanju je 64,4 % bolnikov kot bazalni insulin uporabljalo insulin glargin in 95,0 % bolnikov je sočasno prejemalo vsaj še 1 POAD.

Po 30 tednih je zdravilo Suliqua v primerjavi z insulinom glargin statistično značilno izboljšalo HbA1c (vrednost p < 0,0001).

Za druge opazovane dogodke v študiji glejte preglednico in sliko spodaj.

Rezultati po 30 tednih – Študija sladkorne bolezni tipa 2, neurejene z bazalnim insulinom, populacija mZNZ

 

 

Zdravilo Suliqua

Insulin glargin

 

 

 

 

Število preiskovancev (mZNZ)

 

 

 

 

 

HbA1c (%)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izhodiščno (povprečje, po obdobju uvajanja)

8,1

 

8,1

Na koncu zdravljenja (povprečje)

6,9

 

7,5

 

 

 

 

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-1,1

 

-0,6

povprečje

 

 

 

Razlika v primerjavi z insulinom glargin

 

-0,5

[95 % interval zaupanja]

 

[-0,6, -0,4]

(vrednost p)

 

(< 0,0001)

Bolniki [n (%)], ki so po 30 tednih dosegli

201 (54,9 %)

 

108 (29,6 %)

HbA1c < 7 %*

 

 

 

Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

7,33

 

7,32

Na koncu študije (povprečje)

6,78

 

6,69

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-0,35

 

-0,46

povprečje

 

 

 

Razlika v primerjavi z insulinom glargin

 

0,11

[95 % interval zaupanja]

 

(-0,21 do 0,43)

PPG – 2 uri (mmol/l)**

 

 

 

 

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

14,85

 

14,97

Na koncu študije (povprečje)

9,91

 

13,41

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-4,72

 

-1,39

povprečje

 

 

 

Sprememba v prim. z glargin (po metodi NK),

 

-3,33

povprečje

 

(-3,89 do -2,77)

[95 % IZ]

 

 

 

Povprečna telesna masa (kg)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

87,8

 

87,1

Sprememba od izhodišča (po metodi NK),

-0,7

 

0,7

povprečje

 

 

 

Primerjava z insulinom glargin

 

-1,4

[95 % interval zaupanja]

 

[-1,8 do -0,9]

(vrednost p)

 

(< 0,0001)

Število (%) bolnikov, ki so po 30 tednih dosegli

 

HbA1c < 7,0 % brez povečanja telesne mase

(34,2 %)

 

(13,4 %)

 

 

 

 

Razlika deležev v prim. z insulinom glargin

 

20,8

[95 % interval zaupanja]

 

[15,0 do 26,7]

(vrednost p)

 

(< 0,0001)

Dnevni odmerek insulina glargin

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

35,0

 

35,2

Končna točka (povprečje)

46,7

 

46,7

Odmerek insulina po metodi NK po 30 tednih

10,6

 

10,9

(povprečje)

 

 

 

*Ni vključeno v vnaprej opredeljeni postopek redukcijskega testiranja ("step-down") **Vrednost glukoze 2 uri po obroku minus vrednost glukoze pred obrokom

Slika – Povprečni HbA1c (%) na začetku presejanja, ob randomizaciji, na vsaki časovni točki (bolniki, ki so dokončali študijo) in po 30 tednih (LOCF*) – populacija mZNZ

Študije srčno-žilnih izidov

Srčno-žilno varnost insulina glargin so proučili v kliničnem preskušanju ORIGIN, liksisenatida pa v kliničnem preskušanju ELIXA. Namenskih preskušanj za ugotavljanje srčno-žilnih izidov z zdravilom Suliqua niso izvedli.

Insulin glargin

Preskušanje ORIGIN (Outcome Reduction with Initial Glargine Intervention) je bilo odprta, randomizirana študija, ki je zajela 12.537 bolnikov in je primerjala čas do prvega pojava pomembnega neželenega srčno-žilnega dogodka (MACE) z zdravilom LANTUS in običajnim zdravljenjem. Dogodek MACE je bil opredeljen kot sesta, major adverse cardiovascular event vljeni dogodek SŽ smrti, miokardnega infarkta brez smrtnega izida in možganske kapi brez smrtnega izida. Mediano spremljanje v študiji je trajalo 6,2 leta. Incidenca MACE je bila v študiji ORIGIN v skupini z zdravilom LANTUS podobna kot v skupini z običajnim zdravljenjem [razmerje ogroženosti (95 % IZ) za MACE; 1,02 (0,94, 1,11)].

Liksisenatid

Študije ELIXA je bila randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana multinacionalna študija, ki je ocenjevala srčno-žilne (SŽ) izide med zdravljenjem z liksisenatidom pri bolnikih (n = 6068) s sladkorno boleznijo tipa 2 po nedavnem akutnem koronarnem sindromu. Primarni sestavljeni opazovani dogodek učinkovitosti je bil čas do prvega pojava katerega koli od naslednjih dogodkov: srčno-žilne smrti, miokardnega infarkta brez smrtnega izida, možganske kapi brez smrtnega izida ali sprejema v bolnišnico zaradi nestabilne angine pektoris. Mediano spremljanje v študiji je trajalo v skupini z liksisenatidom 25,8 mesece in v skupini s placebom 25,7 meseca.

Incidenca primarnega opazovanega dogodka je bila v skupini z liksisenatidom (13,4 %) in skupini s placebom (13,2 %) podobna: razmerje ogroženosti (ROg) za liksisenatid v primerjavi s placebom je bilo 1,017 in 2-stranski 95 % interval zaupanja (IZ) za to vrednost je bil od 0,886 do 1,168.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Suliqua za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Razmerje insulin glargin/liksisenatid nima pomembnega vpliva na farmakokinetiko insulina glargin in liksisenatida v zdravilu Suliqua.

Po subkutani uporabi kombinacije insulin glargin/liksisenatid pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 se pri insulinu glargin ni pokazal izrazit vrh. Izpostavljenost insulinu glargin po uporabi kombinacije insulin glargin/liksisenatid je bila od 86 do 88 % v primerjavi s sočasno uporabo ločenih injekcij insulina glargin in liksisenatida. Ta razlika ne velja za klinično pomembno.

Po subkutani uporabi kombinacije insulin glargin/liksisenatid pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bil mediani tmax liksisenatida od 2,5 do 3,0 ure. AUC je bila primerljiva. V primerjavi z ločenim injiciranjem insulina glargin in liksisenatida so ugotovili majhno zmanjšanje Cmax (za 22 do 34 %) liksisenatida, kar pa verjetno ni klinično pomembno.

Hitrost absorpcije se ne razlikuje klinično pomembno, če je liksisenatid kot monoterapija injiciran subkutano v trebuh, deltoidni predel ali stegno.

Porazdelitev

Liksisenatid se malo (55 %) veže na človeške beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve liksisenatida po subkutani uporabi kombinacije insulina glargin in liksisenatida (Vz/F) je približno 100 l. Navidezni volumen porazdelitve insulina glargin po subkutani uporabi kombinacije insulina glargin in liksisenatida (Vss/F) je približno 1700 l.

Biotransformacija in izločanje

Študija presnove pri sladkornih bolnikih, ki so prejemali samo insulin glargin, je pokazala, da se insulin glargin hitro presnovi na karboksilnem koncu verige B. Tako nastaneta dva aktivna presnovka, M1 (21A-Gly-insulin) in M2 (21A-Gly-des-30B-Thr-insulin). Glavna spojina v plazmi je presnovek M1. Farmakokinetični in farmakodinamični izsledki kažejo, da učinek subkutano injiciranega insulina glargin temelji predvsem na izpostavljenosti presnovku M1.

Liksisenatid je peptid in se tako izloča z glomerularno filtracijo, ki jih sledi tubularna reabsorpcija in nato presnovna razgradnja. Tako nastanejo manjši peptidi in aminokisline, ki se ponovno vključijo v presnovo beljakovin. Po uporabi več odmerkov pri sladkornih bolnikih tipa 2 je bil povprečni terminalni razpolovni čas približno 3 ure in povprečni navidezni očistek (CL/F) približno 35 l/uro.

Posebne populacije bolnikov

Okvara ledvic

AUC liksisenatida se je pri preiskovancih z blago okvaro ledvic (očistek kreatinina po Cockcroft- Gaultovi formuli 60-90 ml/min) povečala za 46 %, pri tistih z zmerno okvaro (očistek kreatinina 30-60 ml/min) za 51 % in pri tistih s hudo okvaro (očistek kreatinina 15-30 ml/min) za 87 %.

Insulin glargin pri bolnikih z okvaro ledvic ni raziskan. Vendar se lahko bolnikom z okvaro ledvic potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane presnove insulina.

Okvara jeter

Liksisenatid se odstrani predvsem skozi ledvice, zato farmakokinetičnih študij pri bolnikih z akutno ali kronično okvaro jeter niso izvedli. Ni pričakovati, da bi moteno delovanje jeter vplivalo na farmakokinetiko liksisenatida.

Pri sladkornih bolnikih z okvaro jeter insulin glargin ni raziskan. Bolnikom z okvaro jeter se lahko potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane zmožnosti za glukoneogenezo in zmanjšane presnove insulina.

Starost, rasa, spol in telesna masa Insulin glargin

Vpliva starosti, rase in spola na farmakokinetiko insulina glargin niso ocenili. V kontroliranih kliničnih preskušanjih insulina glargin (100 enot/ml) analize podskupin glede na starost, raso in spol niso pokazale razlik v varnosti in učinkovitosti.

Liksisenatid

Starost ni klinično pomembno vplivala na farmakokinetiko liksisenatida. Opravljena je bila študija farmakokinetike pri starejših preiskovancih brez sladkorne bolezni; v starejši populaciji (11 preiskovancev v starosti od 65 do 74 let in 7 preiskovancev, starih ≥ 75 let) je uporaba 20 mcg liksisenatida povzročila povprečno povečanje AUC za 29 % v primerjavi z 18 preiskovanci, starimi od 18 do 45 let; to je verjetno povezano z zmanjšanim delovanjem ledvic v starejši starostni skupini.

Glede na farmakokinetične študije pri belcih, Japoncih in Kitajcih etnično poreklo ni klinično pomembno vplivalo na farmakokinetiko liksisenatida.

Spol nima klinično pomembnega vpliva na farmakokinetiko liksisenatida.

Telesna masa nima klinično pomembnega vpliva na AUC liksisenatida.

Imunogenost

Če so prisotna protitelesa proti liksisenatidu, se izpostavljenost liksisenatidu in variabilnost izpostavljenosti izrazito povečata, ne glede na raven odmerka.

Pediatrična populacija

Pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, niso izvedli študij zdravila Suliqua.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Na živalih niso izvedli študij s kombinacijo insulina glargin in liksisenatida za oceno toksičnosti ponavljajočih odmerkov, kancerogenosti, genotoksičnosti ali vpliva na sposobnost razmnoževanja.

Insulin glargin

Predklinični podatki o insulinu glargin na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih, genotoksičnosti, kancerogenega potenciala in vpliva na sposobnost razmnoževanja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Liksisenatid

V 2-letnih študijah kancerogenosti med subkutano uporabo so pri podganah in miših ugotovili neusodne ščitnične tumorje celic C; za te tumorje velja, da nastanejo zaradi negenotoksičnega mehanizma preko receptorjev GLP-1, za katerega so glodalci posebej občutljivi. Hiperplazijo celic C in adenome so pri podganah opažali pri vseh odmerkih in ravni brez opaženega neželenega učinka (NOAEL – no observed adverse effect level) ni bilo mogoče opredeliti. Pri miših so se ti učinki pojavili pri več kot 9,3-kratnem razmerju izpostavljenosti v primerjavi s terapevtskim odmerkom pri človeku. Pri miših niso opazili karcinoma celic C. Pri podganah se je karcinom celic C pojavil pri približno 900-kratnem razmerju izpostavljenosti v primerjavi s terapevtskim odmerkom pri človeku. V 2-letni študiji kancerogenosti med subkutano uporabo pri miših so v skupini s srednjo ravnjo odmerka ugotovili 3 primere adenokarcinoma v endometriju s statistično značilnim povečanjem ob 97- kratnem razmerju izpostavljenosti. Z zdravljenjem povezanega učinka niso dokazali.

Študije na živalih pri podganah niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na plodnost samcev in samic. Pri psih, ki so prejemali liksisenatid, so ugotovili reverzibilne lezije mod in obmodka. Pri zdravih moških niso ugotovili podobnega vpliva na spermatogenezo.

V študijah embrio-fetalnega razvoja so malformacije, upočasnitev rasti, zapoznelo osifikacijo in skeletne učinke pri podganah opažali ob vseh odmerkih (5-kratno razmerje izpostavljenosti v primerjavi z izpostavljenostjo pri človeku) ter pri kuncih ob velikih odmerkih (32-kratno razmerje

izpostavljenosti v primerjavi z izpostavljenostjo pri človeku) liksisenatida. Pri obeh živalskih vrstah so bili prisotni rahli maternalni toksični učinki, ki so obsegali majhno uživanje hrane in zmanjšanje telesne mase. Rast novoskotenih mladičev je bila upočasnjena pri podganjih samcih, ki so bili med poznim obdobjem gestacije in med obdobjem dojenja izpostavljeni velikim odmerkom liksisenatida; opažali so rahlo večjo umrljivost mladičev.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

85 % glicerol metionin metakrezol cinkov klorid

koncentrirana klorovodikova kislina (za prilagoditev pH) natrijev hidroksid (za prilagoditev pH)

voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Tega zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

24 mesecev.

Rok uporabnosti po prvi uporabi injekcijskega peresnika: 14 dni

Za peresnike, ki so v uporabi

Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ne shranjujte v hladilniku. Ne zamrzujte. Ne shranjujte z nameščeno iglo.

Peresnik je treba shranjevati tako, da ni izpostavljen neposredni vročini ali neposredni svetlobi. Pokrovček injekcijskega peresnika je treba po vsakem injiciranju namestiti nazaj na injekcijski peresnik za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Peresniki, ki niso v uporabi

Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C).

Ne zamrzujte in ne shranjujte v bližini zmrzovalnega razdelka ali v bližini zmrzovalnih vložkov. Napolnjeni injekcijski peresnik shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja peresnikov, ki so v uporabi, glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Vložek iz brezbarvnega stekla tipa I s črnim batom (iz brombutilne gume) in obrobljeno zaporko (aluminij) z vstavljenimi laminiranimi zapornimi diski (brombutilna guma na strani zdravila in poliizopren na zunanji strani), ki vsebujejo 3 ml raztopine. Vsak vložek je vgrajen v injekcijski peresnik, ki se po končani uporabi zavrže.

Igle niso priložene.

Pakiranja s 3 ali 5 napolnjenimi injekcijskimi peresniki.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Pred prvo uporabo je treba peresnik vzeti iz hladilnika in ga za 1 do 2 uri pustiti na temperaturi do 30 °C.

Vložek je treba pred uporabo pregledati. Uporabite ga le, če je raztopina v njem bistra, brezbarvna, ne vsebuje vidnih trdnih delcev in je vodi podobne gostote.

Zdravila Suliqua se ne sme mešati z nobenim drugim insulinom in se ga ne sme redčiti. Mešanje ali redčenje lahko spremeni časovni potek in delovanje; mešanje lahko povzroči precipitacijo.

Pred vsako uporabo je treba na peresnik vedno namestiti novo iglo. Igel se ne sme ponovno uporabiti. Bolnik mora iglo po vsakem injiciranju zavreči.

Če je igla zamašena, mora bolnik slediti "Navodilom za uporabo", priloženim navodilu za uporabo zdravila.

Praznih injekcijskih peresnikov se ne sme nikoli ponovno uporabiti in jih je treba pravilno zavreči. Da bi preprečili možen prenos bolezni, mora vsak injekcijski peresnik uporabljati le en bolnik.

Pred injiciranjem je vedno treba preveriti nalepko, da bi preprečili napake pri uporabi zdravila zaradi zamenjave med zdravilom Suliqua in drugimi zdravili za sladkorno bolezen, namenjenimi za injiciranje, vključno z 2 različnima peresnikoma zdravila Suliqua (glejte poglavje 4.4).

Pred uporabo zdravila Suliqua mora bolnik natančno prebrati navodilo za uporabo, priloženo zdravilu.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

sanofi-aventis groupe 54, rue La Boétie 75008 Pariz

Francija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/16/1157/001

EU/1/16/1157/002

EU/1/16/1157/003

EU/1/16/1157/004

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve:

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept